Že v prihodnjih desetih letih se utegne zgoditi, da bodo večino pošiljk potrošnikom dostavili avtomatizirani stroji. Leteči droni so ponekod že v uporabi, postopno pa se jim bodo pridružila tudi kopenska avtonomna vozila.
Gonilo tega razvoja bo e-trgovina. Udobje kupovanja iz domačega naslanjača po svetovnem spletu pomeni tudi, da kupljenega blaga – pa naj gre za špecerijo, oblačila ali morda kak tehnični predmet – iz trgovine ne odnesemo sami, ampak nam ga mora nekdo dostaviti.
Globalni trg za dostavo paketov in manjših pošiljk dosega 70 milijard evrov na leto, ocenjuje svetovalna družba McKinsey. Sodi tudi med enega najbolj dinamičnih, ki je povezan s trgovino. V zrelih gospodarstvih, kot sta Nemčija ali ZDA, se njegov obseg povečuje od pet do deset odstotkov na leto, v državah v razvoju, na primer v Indiji, pa celo za 300 odstotkov na leto. To pomeni, da se vrednost posla z dostavo paketov v prihodnjih desetih letih lahko podvoji tudi na razvitih trgih. To bi, na primer, pomenilo pet milijard paketov na leto v Nemčiji in 25 milijard v ZDA, je ocenil McKisney.
Ob povečanju posla, ki se obeta, je izziv za podjetja, ki se ukvarjajo z dostavo pošiljk, predvsem cenovni. Povprečno kar polovica stroškov, ki so povezani z dostavo paketa, nastane v »zadnji milji«, torej v tistem delu, ko mora dostavljalec poiskati pravega naslovnika in mu izročiti pošiljko. Ta del posla je močno »delovno intenziven«, v razvitih državah z drago delovno silo pa zato pomeni dodatno spodbudo za morebitne tekmece, ki bi na trg končnih dostav želeli vstopiti z novimi tehnološkimi in poslovnimi modeli – ki bi vključevali čim manj dela ljudi.
Droni so že tu
Tehnologija, ki že zdaj deluje, so, na primer, droni – brezpilotna letala, vodena na daljavo, ki jih je mogoče upravljati tako, da neko breme samodejno odnesejo na določeno mesto. V prihodnjih letih se bo zanesljivost delovanja dronov povečevala, prav tako se bodo zniževali njihovi stroški. Kmalu bodo postali dovolj konkurenčni za dostavo manjših pošiljk na podeželskih območjih z redkejšo poselitvijo, so prepričani analitiki.
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
Ključni korak naprej v dejavnosti dostave pa bodo avtonomna kopenska vozila. Analitiki McKinseyja se zavedajo tehnoloških izzivov, s katerimi se prvi poskusi takšnih vozil spopadajo zdaj, podobno pomembno pa je tudi zakonodajno področje, saj bo morala biti uporaba samovozečih vozil tudi pravno urejena, da jim bodo ljudje zaupali (na primer na področju pokrivanja škode, ki lahko nastane ob nesrečah). Na tem področju bodo ključni preboj naredili interesi velikih avtomobilskih proizvajalcev, ki nameravajo na množični trg uvesti tudi samovozeča osebna vozila, menijo v McKinseyju.
Poceni in hitro?
Za uspeh avtonomnih vozil pri dostavi paketov bo ključno, kako jih bodo sprejele stranke. Po anketi, ki so jo pred kratkim izvedli v Nemčiji, ZDA in na Kitajskem, je za približno 70 odstotkov ljudi najpomembneje, da so stroški dostave nizki. Preostalih 30 odstotkov ljudi daje prednost temu, da je dostava čim hitrejša in da so za to tudi pripravljeni plačati večjo ali manjšo premijo. Hkrati se na sodobne načine dostave navaja tudi javno mnenje – za kar 60 odstotkov vprašanih bi bilo sprejemljivo (ali pa vsaj ne bi imeli nič proti), če bi jim naročeno blago dostavljali z droni.
Logistična podjetja bodo svoje stroške lahko zniževala predvsem z avtomatizacijo, meni McKinsey. To, recimo, pomeni, da bodo kot dostavna možnost v mestih postala sprejemljiva avtonomna vozila, ki bodo imela varnostne predale. Vozila bodo po vnaprej določenih progah (ali pa se celo pripeljala k prejemniku paketa domov), naslovnik pa bo predal lahko odprl s kodo, ki jo bo prejel od dostavne službe. Še hitrejšo dobavo bodo omogočali droidi – robotski dvokolesniki, ki bodo v gostem mestnem prometu še bolj okretni.
Sedanja »klasična« metoda dostave, ki vključuje dostavni avtomobil z voznikom, bo po tej viziji že čez deset let »preživela« večinoma le še v segmentu dostave naročenega blaga podjetjem oziroma večjim kupcem. Za te dobave je namreč značilno, da so vrednostno večje, zato bodo še lahko pokrivala razmeroma višje stroške te vrste storitve.














