Tiskane izdaje
Ljubljana - Prevzemna ponudba Agrokorja za Mercator nakazuje, da bo prva naloga hrvaškega kupca poplačilo bank, pri katerih se je zadolževal za prevzem. Dobavitelji v združevanju trgovcev vidijo priložnost za izvoz in pričakujejo povabilo na kavo, sindikati pa Ivici Todoriću sporočajo, da bodo ostali na preži.
Hrvaški Agrokor je objavil ponudbo za prevzem Mercatorja. Formalno presenečenj ni bilo, saj zakon o prevzemih določa, da mora biti prevzemna cena za delnice enaka, kot jo je kupec plačal ob nakupu večinskega deleža, torej 86 evrov. Prevzemna ponudba poteče 1. septembra, pragu uspešnosti ponudbe Agrokor ni določil.
Agrokor je že lastnik 53 odstotkov Mercatorja, zdaj imajo priložnost delnice prodati še ostali delničarji, tudi 12.000 malih delničarjev. Če se delnice odločijo prodati vsi preostali lastniki, bo Agrokor zanje odštel dodatnih skoraj 151,8 milijona evrov (ob 172 milijonih, izplačanih prodajnemu konzorciju).
Prva naloga Agrokorja - poplačilo bank
Kot je razvidno iz prevzemne ponudbe, objavljene v četrtkovih Financah, bo Agrokor prevzem Mercatorja v celoti financiral z dolžniškim kapitalom. Če poenostavimo. Ključno za financiranje posla je bilo sindicirano posojilo v višini 485 milijonov evrov, ki ga je Todorić delno že porabil za dokapitalizacijo Agrokorja, zavaroval pa z delnicami Agrokorja, ki jih je prek stvarnega vložka prenesel na Adria Group, družbo, ki jo je ustanovil posebej za namene prevzema slovenskega trgovca. Edini lastnik Adria Group je Ivica Todorić. Drugi del denarja, to je približno 360 milijonov evrov posojil, so zagotovile tri banke; ruska VTB (210 milijonov evrov), Zagrebačka banka, ki je v lasti italijanskega Unicredita (52 milijonov evrov), in francoski BNP Paribas Fortis (100 milijonov evrov). Za del omenjenih posojil jamčijo nekatere Agrokorjeve hčerinske družbe.
Medtem ko obveznosti Agrokorja iz skoraj pol milijarde težkega posojila prek Adria Group zapadejo v poplačilo šele v prihodnjih letih, so nekatere posojilne linije krajšega roka in jih bo moral Agrokor poravnati prej; 50-milijonsko posojilo BNP Paribas, denimo, zapade v poplačilo že oktobra letos.
»Prevzemna ponudba nakazuje, da bo prva naloga Agrokorja na dolgi rok poplačilo bank, pri katerih se je zadolževal za prevzem, kar pa poenostavljeno pomeni, da bo moral optimizirati poslovanje Mercatorja in Agrokorja, da bo skupna družba ustvarila dovolj denarja. Če bo Agrokorju uspel projekt, z narodnogospodarskega vidika ne vidim večje zadrege, niti za dobavitelje, kratkoročno pa lahko marsikoga boli glava, saj bo Agrokor na kratek rok zagotovo šel v iskanje sinergij,« je menil Igor Erker iz družbe Numerica Partners.
Agrokor je po pridobitvi večinskega deleža Mercatorju tudi nakazal 200 milijonov evrov za zmanjšanje njegovih obveznosti do bank in 20 milijonov evrov za financiranje tekočega poslovanja.
Mercatorja na Hrvaškem ne bo več
Agrokor je javno razkril tudi svoje namene z Mercatorjem in poslovno strategijo po prevzemu. Kot izhaja iz prospekta, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini potrošniki ne bodo več mogli kupovati v Mercatorju. V teh dveh državah bo njegovo trgovino prevzel Konzum, vključno z vsemi zaposlenimi v prodajalnah, »spremembe v statusu drugih zaposlenih (zlasti režijskih delavcev) bodo odvisne od splošnih razmer na trgu in bo zanje v celoti in izključno odgovorna uprava Mercatorja«. V Sloveniji, Srbiji in Črni gori bo blagovna znamka Mercator ostala.
Obema skupinama, Mercatorju in Konzumu, se obeta temeljita reorganizacija, namen pa je doseči čim večjo sinergijo. Mercatorjeva podjetja na Hrvaškem in v BiH se bodo preoblikovala v družbe za večinsko upravljanje nepremičnin, ki bodo svoje prodajalne po tržnih pogojih oddajale v najem Agrokorju in tretjim osebam, podobno pa se bo v Srbiji preoblikovalo Agrokorjevo podjetje, ki bo oddajalo v najem svoje prodajalne Mercatorju.
V prospektu je še navedeno, da se bodo vse družbe v sistemu Agrokor postopno poslovno integrirale. Poslovanje in sredstva, ki ne spadajo v temeljno dejavnost Mercatorja, bo novi lastnik verjetno prodal, izkupiček pa bo »uporabil za okrepitev bilance in splošne potrebe skupine Mercator«.
Lani so v Mercatorju že opazili stabiliziranje in tudi že rast tržnih deležev - v grafu so prikazani podatki za Slovenijo za tretje četrtletje leta 2013, za Hrvaško, Srbijo in BiH za zadnje četrtletje 2012, za Črno goro pa za leto 2010.
Sindikati so na preži
Agrokor je razkril tudi zaveze, ki zanimajo predvsem zaposlene in dobavitelje. Zaposlene skrbi predvsem, kakšna bo politika Agrokorja do ohranjanja delovnih mest. Hrvaški kupec tega v zavezah izrecno ne omenja, napovedal je le, da bo spoštoval določila kolektivne pogodbe in se najmanj četrtletno posvetoval s sindikati o pomembnejših vprašanjih zaposlitve.
Predsednica Mercatorjevega sindikata Vesna Stojanovič je včeraj spomnila na obljubo, ki jo je Todorič dal sindikatom ob nedavnem obisku v Ljubljani, da odpuščanj ne bo oziroma, da kadrovska racionalizacija ne bo presegla načrta, ki ga je pripravila sedanja uprava.
............
Zbrali smo nekaj mnenj predsednikov uprav in sindikalistke
Peter Rajačič, član uprave, Skupina Žito
»Sodelujemo z vsemi trgovci v regiji, tudi s Konzumom, s katerim smo v zadnjem letu intenzivno povečevali sodelovanje. Ni še optimalno, saj za enkrat več prodajamo Mercatorju, se pa trudimo in naprej razvijamo prisotnost naših izdelkov na Konzumovih policah tako v BiH kot tudi na Hrvaškem. Usmerjeni smo v izvoz, utrjevanje regijske prisotnosti nam veliko pomeni. Vse to za nas pomeni priložnosti za konsolidacijo regionalnega trga. Vsaka konsolidacija ima tudi svojo ceno. Trudimo se, da bo v sorazmerju. Z Mercatorjem smo odlično sodelovali in enako pričakujemo tudi v prihodnje, ne glede na lastniške spremembe. Dobri izdelki vedno najdejo pot do kupca.«
Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj
Danes objavljena ponudba je nadaljevanje sicer napovedanega in logičnega procesa prevzema Mercatorja. Perutnina Ptuj že desetletja tradicionalno dobro sodeluje tako s Konzumom kot z Mercatorjem in tudi zaradi tega po njunih povezovalnih procesih ne pričakujemo bistvenih sprememb. Tudi zato ker so naše blagovne znamke, Perutnina Ptuj in Poli, med potrošniki priljubljene in iskane. Tako smo v bistvu oboji zainteresirani, da ne glede na organizacijsko obliko trgovskega sistema tudi v prihodnosti poslovno tesno sodelujemo ter tako skrbimo za nadaljnje zadovoljevanje potrošnikovih pričakovanj in nakupnih odločitev.
Dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta Ljubljana
»Zdaj je treba predvsem pozorno spremljati, kako bo Agrokor uresničeval prevzemne pogoje, ali bo res izplačal isto ceno, kakor jo je podal v prvi prevzemni tranši. Pri tej kontroli bo imela svojo nalogo seveda tudi Agencija za trg vrendostnih papirjev. Torej, zdaj ko prevzem Mercatorja že teče, je treba Agrokor nadzirati ali zapisane zaveze tudi spoštuje. Ob tem jelahko zanimivo vprašanje, kdo s strani slovenske države bo uresničevanje teh zavez kontroliral - ali bo to v imenu države holding SDH ali kdo drug ali pa bodo na koncu to vlogo spet (morali) opravljati zgolj sindikati?!«
Vesna Stojanovič, Predsednica Mercatorjevega sindikata
»Prednostne aktivnosti sindikata bodo v bodoče usmerjene predvsem v zaščito delovnih mest. Od lastnika zahtevamo spoštovanje danih obljub glede ohranjanja delovnih mest in spoštovanja delovnopravne zakonodaje. Na sestanku s socialnimi partnerji po nakupu 53-odstotnega deleža je Ivica Todorić obljubil, da odpuščanj ne bo oz. ne bodo presegla že načrtovanega zmanjševanja števila delavcev zaradi optimizacije oz. racionalizacije delovnih procesov. Če ostane le pri obljubah, bo sindikat za zaščito interesa zaposlenih uporabil vsa zakonita sredstva oz. aktivnosti. S predstavniki sindikatov v drugih državah, kjer je Mercator prisoten, imamo stike in v kratkem načrtujemo tudi skupne sestanke.«
Emil Tedeschi, predsednik uprave Atlantic Grupe
»Od novih lastnikov Mercatorja ne pričakujemo nič manj kot pametne poslovne odločitve. Zdi se nam razumljivo, da imajo blagovne znamke na policah prostor, ki ustreza njihovi komercialni moči. Imamo zelo močne in prepoznavne blagovne znamke, s katerimi dosegamo visoke tržne deleže, zato ne pričakujemo kakšnih bistvenih sprememb. Pošten delež na polici ustreza dejanskemu tržnemu deležu. Trgovec sam ve, katera blagovna znamka se hitreje obrača in katera mu nosi več zaslužka na kvadratni meter prodajnega prostora. Poleg kakovostnih izdelkov in izgrajene blagovne znamke je treba dodati še vlaganje v trg, v promocijo in oglaševanje.«
