Tiskane izdaje
Ljubljana – Skupina Telekom Slovenije (STS) je ob polletju dosegla 20,6 milijona evrov čistega dobička, kar je dve tretjini od lanskih 31 milijonov evrov polletnega dobička. A STS po besedah predsednika uprave Telekoma Slovenije (TS) Rudolfa Skobeta ostaja pri napovedi letošnjih poslovnih rezultatov: 66 milijonov evrov čistega dobička, do 198 milijonov evrov EBITDA ter do 107 milijonov evrov naložb.
Za zdaj pa kažejo vsi ključni kazalniki poslovanja nižje vrednosti kot lani. Ob 364,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je na ravni plana in štiri odstotke manj od lanskih čistih prihodkov, je bil EBITDA STS v prvi polovici leta 104,4 milijona evrov (lani 113,4) in je v čistih prihodkih od prodaje dosegel 28,6-odstotni delež (lani 29,7), sedem odstotkov večji od načrtovanega. EBIT je od lanskih 34 milijonov evrov nižji za četrtino, slabih 26 milijonov evrov. Donosnost prodaje (RoS) je bila lani 9,0-odstotna, letos 7,1-odstotna, sredstva so nižja za tri odstotke (1,306 milijarde evrov), kapital za šest odstotkov (letos 650 milijonov evrov). Večji pa je za skoraj petino, za 18 odstotkov, neto finančni dolg: 407,7 milijona evrov. Izpostavljenost odškodninskim zahtevkom se je po besedah Rudolfa Skobeta zaradi dogovora s Simobilom zmanjšala za polovico, na 298 milijonov evrov.
Naložbe bodo v drugi polovici leta večje
Neupoštevaje lansko plačilo 65 milijonov evrov frekvenčnin (v Sloveniji) so se naložbe zmanjšale za dobro desetino, z lanskih 45 na letošnjih 40 milijonov evrov. A Rudolf Skobe napoveduje, da je z naložbami tako, da so v drugi polovici leta večje, in da bodo do konca leta dosegle omenjenih 107 milijonov evrov. V domač konsolidacijski proces sodi tudi nakup Debitela, kjer se čaka še na soglasje varuha konkurence.
Ob upoštevanju učinkov prodaje Gibtelecoma in družbe One na poslovanje STS je bil EBITDA v drugem četrtletju letos 50,322 milijona evrov, na ravni doseženega v istem obdobju lani (50,5 milijona evrov), je pojasnil Rudolf Skobe.
Beseda analitika
Polletni rezultati so v skladu s pričakovanji, kar pomeni, da je drugo četrtletje nadomestilo slabše prvo. Posledično je TS na dobri poti, da celo preseže svojo napoved za EBITDA, 198 milijonov evrov, je rezultate ocenil Sašo Stanovnik, vodja oddelka analiz iz družbe Alta. Nižajo se tudi operativni stroški, obenem pa je treba poudariti, da je primerjava s preteklim letom otežena zaradi sprememb v strukturi skupine. Vseeno bo treba doseči stabilizacijo domačih tržnih deležev in nadaljevati stroškovno optimizacijo.
Na nižje čiste prihodke od prodaje po Skobetovem pojasnilu vplivajo nižje cene končevanja klicev na telekomunikacijskem veleprodajnem trgu, manjša poraba mobilnih storitev med uporabniki zunaj naročniških paketov z vključenimi količinami ter nižji prihodki klasične govorne telefonije, ki se nadomešča z IP in mobilno telefonijo. So pa v STS v šestmesečju v primerjavi z lanskim dosegli rast števila TV-priključkov (za 3,5 odstotka) in fiksnih širokopasovnih priključkov (za 1,6 odstotka), medtem ko je mobilnih uporabnikov 0,6 odstotka manj.
Manj zaposlenih
TS nadaljuje optimizacijo poslovanja s krčenjem stroškov storitev in stroškov dela. Cene so nekajkrat nižje kot v preteklosti, se je na kritične pripombe nekaterih nekdanjih poslovodnih mož TS odzval Rudolf Skobe in napovedal, da bo TS ostal prvi operater v Sloveniji. V iztekajočem se poletju je bil v TS sklenjen socialni sporazum, zmanjševanje števila zaposlenih bo potekalo na dogovorjen način. Kljub zaposlovanju nekaterih dosedanjih honorarnih sodelavcev (v matični družbi se je število zaposlenih povečalo za odstotek, na 2771, v skupini pa je približno 4400 zaposlenih) bo zaposlenih konec leta 220 manj kakor 31. decembra 2014, dinamika zmanjševanja njihovega števila pa se bo v skladu z nedavnim socialnim dogovorom nadaljevala na čim bolj prijazen način tudi v prihodnjih letih, ko bo letni upad števila zaposlenih podoben kot letos, nekje do 230.
V neuspešnem privatizacijskem postopku je bil pristop uprave po mnenju Rudolfa Skobeta primeren. Ves čas so aktivno upravljali družbo in spremljali vse priložnosti ter realizirali vse strateške projekte. »Telekom Slovenije je ambiciozna in razvojno usmerjena družba,« zagotavlja Rudolf Skobe. Račun za dvomilijonske stroške v privatizacijskem postopku bo TS izdal konzorciju prodajalcev, beri državi, saj z njimi ne more bremeniti podjetja, predvsem pa ne drugih lastnikov.
Neuspešni kupec Cinven ima pri oceni regulatornih ovir po Skobetovih besedah deloma prav: TS je vsaj v fiksni telefoniji zelo reguliran, zato predlaga regijsko regulacijo, saj TS v mestih niti ni več vodilni operater.
