Tiskane izdaje
Uprava delničarjem predlaga delno kritje čiste izgube iz lanskega poslovnega leta tako, da bodo osnovni kapital iz 15,6 milijona evrov zmanjšali na 3,1 milijona evrov. Hkrati bodo osnovni kapital povečali z izdajo 16 milijonov navadnih imenskih kosovnih delnic po en evro. Rok za vpis in vplačilo novih delnic bo vključno do 29. septembra, prednostna pravica dosedanjih delničarjev do vpisa novih delnic pa je izključena. Dokapitalizacija bo uspešna, če bo vpisanih in vplačanih najmanj 12 milijonov novoizdanih delnic.
Tokrat uprava ne predlaga konverzije terjatev bank v lastniške deleže. V obrazložitvi sklica današnje skupščine je predsednik uprave Andrej Bošnjak zapisal, da s tem, ko ne predlaga konverzije terjatev, daje delničarjem »še zadnjo možnost, da v okviru ukrepov finančnega prestrukturiranja sami pripomorejo k odpravi insolventnosti in znižanju zadolženosti družbe«. Možnosti, da bi se to danes zgodilo, tako rekoč ni. Če dokapitalizacija ne bo uspela, bo najverjetneje sledila prisilna poravnava.
Dvom o insolventnosti
Težav, v katerih se je znašla Thermana, ki je 22. julija razglasila insolventnost, po mnenju odvetnika Boruta Sokliča, ki zastopa manjše delničarje, sploh ne bi bilo, če se uprava ne bi odločila za sporno novo cenitev nepremičnin. Ta je njihovo vrednost v dveh letih znižala za kar 38 milijonov evrov, kar je povzročilo, da je družba lani imela 25,5 milijona evrov izgube. Tako velik padec vrednosti nepremičnin je do te mere razburil ali pa zmedel nadzorni svet, da letnega poročila sploh ni obravnaval, ampak je to preložil na skupščino, kjer so se člani le še seznanili z insolventnostjo.
Soklič, ki se je oglasil pred skupščino, sklicano za 11. september, je poudaril, da uprava nikoli ni pojasnila razlogov, zakaj je dvomila o vrednosti nepremičnin, indici, o katerih govorijo v letnem poročilu, po Sokličevem mnenju niso dovolj za dvom.
Bošnjak nam je na to vprašanje odgovoril, da je uprava dolžna zagotoviti poštene računovodske izkaze in da je bila glede na stanje družbe in »indice« dolžna opraviti preveritev sredstev, ki je pokazala na njihovo veliko precenjenost. Še eno cenitev nepremičnin je kasneje po sestanku delničarjev z upravo opravilo podjetje KF Finance, v katerem so zapisali, da ni namenjeno za računovodske izkaze, poleg tega so jo opravili za namen prisilne poravnave, zato je bila, kot je dejal Soklič, pričakovano vrednost nepremičnin še nižja. Bošnjak na očitke, da bi morali kje drugje naročiti cenitev oziroma vsaj z drugim namenom, odgovarja: »Lastniki so za lažje odločanje o potrditvi letnega poročila na sestanku prav na Sokličevo pobudo zaprosili upravo, da pri podjetju KF Finance naroči cenitev, ki bo potrebna v morebitnem postopku prisilne poravnave. Vsi so bili seznanjeni z namenom in metodologijo cenitve.«
Delničarji še vedno od uprave zahtevajo ocenjevalno poročilo, ki je po njihovem mnenju vir vsega zla v Thermani. S tem, kar so doslej dobili, si namreč, tako trdi Soklič, ne morejo prav nič pomagati. Bošnjak pa odgovarja: »Želje po privilegirani obravnavi in zahteve po dokumentaciji, ki ni sestavni del gradiva skupščine, smo morali zavrniti.«
