»Dolgoročno lahko Mercator zdrži tudi sam«

Ljubljana – Potem ko so lastniki (banke in Laško) privolili v prodajo Mercatorja, se zdaj začenjajo pogajanja z bankami o refinanciranju približno milijarde evrov Mercatorjevega dolga. Če ne bo zadovoljivega dogovora za vse akterje, lahko prodaja pade v vodo, je v pogovoru za Delo povedal prvi mož Mercatorja Toni Balažič.

Mercatorju je v prvem polletju padla prodaja za 3,3 odstotka (prihodki so znašali 1,34 milijarde evrov), izgube je bilo 15,1 milijona evrov, napovedi za naprej niso najboljše. Kako se obnašajo potrošniki in kaj se je spremenilo po prvem juliju, ko je začel veljati višji DDV?

Zadnje raziskave društva za marketing kažejo, da 82 odstotkov potrošnikov v Sloveniji zaznava krizo in tudi da so se začeli odpovedovati potrošnji; najbolj se odrekajo tehniki in tekstilu, nekateri že dopustu, nato prideta na vrsto hrana in pijača. Pomembno se je začela spreminjati tudi struktura potrošnje, saj kupujejo kupci več izdelkov v akcijah in trgovskih znamk. Potrošniki torej ne kupujejo manj, temveč ceneje in bolj premišljeno. Na potrošnjo bo zagotovo vplival tudi dvig DDV, saj se plače niso povišale, cene pa so se.

Vse to verjetno ni najboljša popotnica upravi Mercatorja, ki hoče, da bi družba do konca leta poslovala z dobičkom.

Izgubo vztrajno znižujemo, sicer počasneje, kot bi si želeli, ampak vztrajno. Poslovanje v zadnjih mesecih je že bilo pozitivno. Ko smo jeseni 2012 pripravljali strategijo poslovanja, je bila gospodarska napoved povsem drugačna, kot je realnost danes. Pri pripravi načrta smo izhajali iz ničelne gospodarske rasti, danes pa vidimo, da je Slovenija končala prvi kvartal s skoraj petodstotnim padcem BDP. Mercator svojo strategijo izvaja zelo dosledno; zapustili smo tiste trge, ki so bili nedobičkonosni (Albanija in Bolgarija), v prvi polovici letos smo stroške zmanjšali za 18 milijonov, do konca leta jih bomo za 25 milijonov evrov. Z izgubo ne moremo biti zadovoljni, spodbudno pa je, da je bila v prvem polletju nižja kot ta čas lani. Če bodo pogoji poslovanja stabilni, načrtujemo, da bomo konec leta poslovali pozitivno in obrnili trend dobičkonosnosti. Prav tako bomo do konca leta izpolnili zaveze o poslovanju, ki so zapisane v kupo-prodajni pogodbi.

Do 1. septembra ste zaklenili cene več kot 2000 najbolje prodajanih izdelkov za vsakodnevno potrošnjo. Kaj bo po prvem septembru?

Nadaljevali bomo upravljanje cen in se prilagajali konkurenčni situaciji na trgu. Vedno več potrošnikov prepoznava, da postaja Mercator konkurenčen pri cenah in tudi pri akcijah. Te percepcije potrošnikov ne smemo poslabšati, saj se bo brez tega naš tržni položaj lahko slabšal.

Je Mercator v takšni kondiciji, kot je, sploh še zanimiv za prodajo Agrokorju?

Seveda je. Mercator ima veliko dobrih temeljev, da postane dobro podjetje, vendar potrebuje prestrukturiranje. Rezerve imamo tako pri stroških kot na trgu, kar prepoznava tudi potencialni kupec. Tudi potencialno združevanje z Agrokorjem prinaša določene sinergije.

Koliko je teh sinergij in kje so?

To lahko komentira Agrokor. Sinergije so, predvsem na tistih trgih, kjer bi si oba trgovca z združevanjem lahko izboljšala tržni položaj.

Jutri imate sestanek s predstavniki Agrokorja, o čem?

Skupaj z Agrokorjem intenzivno pripravljamo skupni scenarij refinanciranja Mercatorjevih dolgov po potencialnem prevzemu, kar je tudi osnova za dogovor z bankami o modelu dolgoročnega financiranja. Če ne bo dogovora glede refinanciranja, s katerim bi se Agrokor strinjal, lahko kupec tudi odstopi od kupo-prodajne pogodbe.

Se v te pogovore vključujejo tudi potencialni partnerji, ki bodo Agrokorju zagotovili denar za prevzem, torej EBRD in finančni skladi?

Ne. Dialog poteka med nami, Agrokorjem in svetovalci ter med nami in med bankami.

Če bo Mercator prodan Agrokorju, bo kot trgovec prisoten le še na treh trgih, v Srbiji, Sloveniji in Črni gori, in ne več na petih. Kaj to pomeni za Mercatorjevo sposobnost odplačevanja milijardnega dolga?

To zdaj izračunavamo, prav gotovo pa je to lahko dobro, saj imajo omenjeni trije trgi najbolj pozitiven vpliv na našo sedanjo in prihodnjo dobičkonosnost; Slovenija je bila vedno steber dobičkonosnosti, Srbija tudi posluje z dobičkom in je najboljši trg za rast, Črna gora pa nima pomembnega vpliva na poslovanje. Največji problem Mercatorja je še vedno hrvaški trg, kjer poslujemo z izgubo, in poslovanje hčerinskih družb, Modiane in Tehnike.

Kako boste uskladili želje med bankami, kjer so interesi različni; nekatere med bankami so obenem upnice in lastnice, druge so le posojilodajalke.

Uravnoteženje interesov med vsemi deležniki bo zelo zahtevno. Pogajanja z bankami morajo temeljiti na skupnem scenariju združevanja, ki je prioriteta, saj zagotavlja novo vrednost. Treba pa bo doseči smotern dogovor o razdelitvi te nove vrednosti med vsemi deležniki.

So banke nestrpne?

V interesu vseh je, da se pogajanja končajo čim prej. Dogovor z bankami bi radi dosegli do konca leta.

Za usklajevanje dogovora z bankami ste izbrali družbo Lazard s sedežem v Ameriki. Kdo je zahteval izbor svetovalca, uprava Mercatorja ali banke?

Izbor svetovalca za finančno prestrukturiranje je bil opredeljen v pogodbi z bankami in z Agrokorjem. Družbo Lazard smo izbrali z razpisom. Banke imajo svojega svetovalca in tudi Agrokor ga ima.

Kdo plačuje družbo Lazard? Mercator ali banke?

Mercator.

Najeli ste tudi različne revizorske in odvetniške družbe, koliko vse to stane Mercator?

Javno teh stroškov nismo nikoli razkrivali, saj so zaupne narave, poudaril pa bi, da so stroški storitev pomembno nižji, kot so bili ta čas lani. Letos smo strošek intelektualnih in osebnih storitev glede na prvo polletje lani znižali za štiri milijone evrov. Plačilo vseh svetovalcev temelji tudi na uspešnosti zaključka projektov.

O prodaji Mercatorja ste se pogovarjali s premierko Alenko Bratušek. Zakaj se je tega sestanka udeležil predstavnik lastnika, ki prodaja vse svoje naložbe, torej Pivovarna Laško?

Sestanek se ni »zgodil« na našo pobudo, pomembno pa se nam zdi, da smo se na sestanku seznanili s potencialnimi scenariji, povezanimi s poslovanjem in prodajo Mercatorja, saj gre za velik primer in ga je treba obravnavati z vseh kritičnih vidikov. Na sestanku se nihče ni opredeljeval ne do cene ne do potencialnega kupca.

Predsednico vlade je zanimalo, do kdaj lahko Mercator zdrži, če prodaje ne bo. Kaj ste ji povedali?

Dolgoročno gledano lahko Mercator zdrži tudi sam, je pa to zahteven proces. Zdaj vzporedno potekajo trije procesi; prodaja ter prestrukturiranje poslovanja in dolga. Rezultat vseh treh procesov je danes še vedno relativno negotov in pomembno je, da se politika ne vpleta vanje. Prepričan sem, da je uspešen zaključek teh procesov lahko dober scenarij za Mercator.

Zakaj pa se je tega sestanka udeležil poslanec SD Matjaž Han?

To je vprašanje za kabinet premierke, ker je bil organizator sestanka.

Zakaj uprava Agrokorjevega prevzema Mercatorja ni označila za sovražnega? Kupec je navsezadnje tudi proizvajalec, ki v Sloveniji išče prodajne police.

Ob nastopu mandata je uprava jasno povedala, da je čas za prodajo negotov, morda celo neprimeren. Jasno smo povedali, da je treba Mercator najprej prestrukturirati in šele zatem prodati. Ker se je kljub temu večina lastnikov odločila za proces prodaje, ga je pod določenimi pogoji podprla tudi uprava. Pri tem smo, med drugim, zahtevali, da bo Agrokor financiral nakup Mercatorja z novim lastniškim kapitalom, in ne z dodatnim zadolževanjem.

Kdaj bo končana revizija poslov nekdanje uprave?

Kmalu. Predvidevamo, da jo bomo obravnavali na eni od prihodnjih sej NS.