Donos državnih družb je treba povečati

Ljubljana – Dobro je, da bomo dobili strategijo upravljanja državnih podjetij, ključno pa je povečanje donosa teh družb, menita strokovnjaka za to področje. Dokument je sinoči z 52 glasovi sprejel tudi državni zbor. Podprli so ga koalicijski poslanci, opozicijski in Janko Veber (SD) pa ne.

Strategija upravljanja državnih kapitalskih deležev Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) prinaša smernice za upravljanje 11,4 milijarde evrov vrednega finančnega premoženja države. Vlada je v dokumentu določila sedem ciljev. Prvi je uresničevanje strateških razvojnih ciljev v skladu s sektorskimi usmeritvami in drugimi dokumenti. Drugi cilj je dvig kulture korporativnega upravljanja, sledijo povečanje učinkovitosti pri prodaji naložb, premišljeno pridobivanje naložb, uvrstitev družb na borzo in zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, saj bo desetina kupnin od prodaje državnih deležev namenjena za demografski sklad. Eden od ciljev pa je tudi povečanje donosnosti državnih podjetij, ki je bila doslej podpovprečna glede na primerljive družbe. Donos, ki je lani brez bank dosegel 3,9 odstotka, naj bi se do leta 2020 v povprečju povzpel na osem odstotkov.

Ključni del strategije je klasifikacija, ki – kot je znano – 91 državnih podjetij razvršča na strateška, pomembna in portfeljska. Strateških bo 24 podjetij ali 68 odstotkov knjigovodske vrednosti državnih naložb, mednje spada tudi Zavarovalnica Triglav, pomembnih bo 21 podjetij ali 18 odstotkov državnega kapitala, 46 deležev, ki naj bi bili portfeljski in torej na prodaj, pa predstavlja le 14 odstotkov knjigovodske vrednosti kapitala.

Nekdanji prvi nadzornik SDH in uspešen podjetnik Otmar Zorn meni, da je dobro, da je strategija – kakšna koli že je – sprejeta, saj se bo na podlagi tega lahko tudi bolj pregledno delalo. »Ta dokument je neka podlaga. Težko je reči, da je slab, še težje pa reči, da je dober,« pravi Zorn. Poudarja pa, da bi se bilo pri upravljanju državnih družb treba bolj posvetiti donosnosti. Donos, ki ga predvideva dokument, se mu zdi prenizek. Po njegovih besedah bi morali takoj določiti desetodstoni povprečni donos. »Če bi to postavili, potem se niti direktorji ne bi imeli časa ukvarjati s politiko, ampak bi se morali bolj posvetiti poslovanju in razvoju. Če pa bo donosnost do leta 2020 osem odstotkov, to ni nič. Tisti, ki se napajajo iz teh podjetij, imajo seveda interes, da so donosi čim nižji,« opozarja Zorn. Donos se mu zdi pomembnejši kot to, kam je razvrščeno posamezno podjetje. »Če bi državna podjetja dobro poslovala, ne bi nikomur prišlo na misel, da bi prodajali,« sklene.

Ključna bo praksa

Ekonomist Boštjan Ložar meni, da so takšni dokumenti praviloma dobro napisani, zatakne pa se v implementaciji. Karkoli se bo sprejelo, ne bo pomenilo dosti, če se bo v praksi delalo tako kot zdaj s Telekomom Slovenije, kjer si niti v vladi niso edini, ugotavlja. Tudi Ložarju se zdi ključno povečanje donosnosti državnih podjetij. »Postavljeni cilji donosov so glede na to, kar se je doslej dogajalo, gotovo visoki, če pa bi šel gledati primerjave s tujimi dobrimi podjetji, pa so ti cilji absolutno normalni,« pravi in dodaja, da bodo v državnih družbah treba vsebinsko spremeniti poslovne modele in vodenje, da se bo te donosnosti ustrezno povečalo. Pravi, da bo pomembno, kako se bodo nadzorniki podjetij odzivali na nedoseganje ciljev in ali bodo koga zato tudi odstavili.

Kritike iz opozicije

Koalicijskim strankam se je pri dokumentu uspelo uskladiti, opozicijske pa so do njega kritične in so napovedale, da ga ne bodo podprle. SDS in NSi menita, da strategija ustavlja privatizacijo pri nas, Združena levica pa, da je to akt za nadaljevanja nepremišljene privatizacije. Zaab pa je koaliciji očital politično kupčkanje pri razvrščanju podjetij.