Čisti dobiček Gorenja krepko padel

Ljubljana – Skupina Gorenje je v prvem polletju dosegla 618,6 milijona evrov prihodkov od prodaje in le 2,3 milijona evrov čistega dobička, kar je bistveno manj kakor v enakem obdobju lani. Odjeknila je tudi novica, da je nenadoma iz NS Gorenja odstopil njegov pomemben član dr. Peter Kraljič.

Dr. Peter Kraljič je v nadzornem svetu Gorenja zastopal interese delničarjev, regije in sodelavcev, svoj štiriletni mandat pa je začel pred dobrima dvema letoma. Kakor je tudi na vprašanje Dela kratko odgovoril, je odstopil iz osebnih razlogov. To novico je Gorenje danes objavilo na borznem Seonetu. Kraljič je kot mednarodni vrhunski strokovnjak veliko pripomogel k nadgradnji strategije in korporativnega upravljanja Gorenja in njegovem preoblikovanju v mednarodno korporacijo. Kakor je zapisano tudi v obvestilu, se je Kraljič odločil za predčasno prekinitev mandata iz osebnih razlogov in se je delničarjem, upravi in NS zahvalil za konstruktivno sodelovanje. Dr. Peter Kraljič: »V čast mi je bilo, da sem v Gorenju, ki je največji slovenski izvoznik in najbolj internacionalizirano podjetje v Sloveniji, zastopal ne samo interese delničarjev, temveč tudi sodelavcev, regije in našega gospodarstva. Prepričan sem, da smo z razvojem na vseh področjih strategije, poslovanja ter korporacijskega upravljanja, ki smo ga člani nadzornega sveta postavljali skupaj v konstantnem dialogu z upravo in nadzornim svetom, Gorenju začrtali dobro osnovo in da je Gorenje na pravi poti, da se še naprej uspešno razvije kljub izjemno težkim razmeram v svetu, v regiji in v sektorju bele tehnike.«

Polletni rezultati Gorenja ne dosegajo tistih v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so v prvem polletju letos visoki 618,6 milijona evrov, lani v tem času so s prodajo dosegli 744,6 milijona evrov; indeks je 83,1. Poslovni izid iz poslovanja je v omenjenem obdobju dosegel 16,5 milijona evrov ali 7,2 odstotka manj kakor v istem obdobju lani. Čisti dobiček je visok 2,3 milijona evrov, potem ko je bil lani v enakem obdobju visok 6,4 milijona evrov; indeks je torej visok 36,1.

Kakor pojasnjujejo, te številke odražajo vplive zaostrovanja dolžniške krize in oslabljenega potrošniškega zaupanja. Na rezultate družbe so vplivali tudi visoka stopnja brezposelnosti, visoke cene surovin in materiala, ki jih ni bilo mogoče prenesti v cene končnih izdelkov ter plačilna nedisciplina in valutna tveganja. Razmere so najslabše v zahodni Evropi, a so prodajo vendarle povečali na pomembnih trgih od Nemčije do Rusije, ZDA, Avstralije, na Bližnjem in Daljnem vzhodu. Poslovanje v Skandinaviji se izboljšuje, vendar so stroški prestrukturiranja švedskega Aska tudi v prvem polletju letošnjega leta negativno vplivali na poslovni rezultat. Kakorkoli, ker so v Gorenju zmanjšali neto zadolženost za 22 milijonov evrov, so izboljšali finančno stabilnost, kar poleg povečevanja prodaje, racionalizacije in optimizacije ostaja tudi med glavnimi nalogami družbe.

Med ključne aktivnosti letošnjega leta spada tudi optimizacija proizvodnih lokacij. Selitev proizvodnje štedilnikov s Finske na Češko se je že v celoti končala, naslednje leto bo v celoti preseljena še proizvodnja pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev iz Švedske v Velenje, začela se je tudi širitev proizvodnih kapacitet za hladilno-zamrzovalne aparate v Valjevu.