Tiskane izdaje
Koper – »Vsi vemo, da v ozadju dogajanju v Luki Koper niso izvajalci pristaniških storitev (IPS). Naša uprava je edina, ki je te probleme začela premikati in za to ustvarila primerne pogoje. Pravi razlogi so holding, zaledni terminal Divača, pristaniška uprava, tretji pomol, zakon in referendum o drugem tiru, koncesijska pogodba in koncesijsko območje,« je pred odhodom z vrha Luke Koper povedal predsednik uprave Drago Matić.
»Izjave, ki jih dajejo predstavniki ministrstva za infrastrukturo, so napačne, ko govorijo, da se koncesijskega območja ne bo dotikalo. S sprejetjem državnega prostorskega načrta (DPN) leta 2011 je bila predvidena širitev pristanišča, kar pomeni, da bi se koncesijsko območje Luke moralo širiti. Zadnje izjave kažejo, da Luka ne bo imela možnosti širitve, da se ne bo uresničevalo vsebine iz koncesijske pogodbe in da se mora zagotoviti širitev v skladu z DPN. Ne bom ugibal, komu se bo prepustilo preostali del pristaniškega zemljišča iz DPN, saj je vsem jasno,« je dejal še teden dni prvi mož Luke Koper. Če se območje Luke ne bo širilo, potem padejo vse strategije in načrti, po katerih bi do leta 2030 podvojili prihodke (na 400 milijonov evrov). Brez širšega pristaniškega območja vsaj za Luko (ki naj bi poravnala skoraj polovico stroškov drugega tira) odpade smiselnost financiranja in gradnje drugega tira.
»Luka ima dobre rezultate«
Uprava Luke poudarja, da je ob nastopu Luka ustvarjala 1,9-odstotni donos na kapital, zdaj pa je 14,4-odstotni. »Luki se postavljajo najvišja merila dobičkonosnosti, vsa ostala podjetja v transportni dejavnosti imajo mnogo nižje pričakovane donose,« pravi Matić, ki trdi, da so dobri rezultati zasluga vseh zaposlenih. SDH pa razlaga, da so dobri rezultati v Luki posledica konjunkture. »Ko pa uprava SDH predstavlja svoje rezultate, v katerih imajo vlogo tudi rezultati Luke, pa so dobri rezultati zasluga uprave.«
Nadzorniki so omejili pooblastila upravi in glede tega Matić pojasnjuje: »Zaradi omejenih pooblastil (na posle do 100.000 evrov) obstaja tveganje, da se bo ustavila prodaja storitev, saj je december obdobje obnove pogodb in sklepanja novih poslov, vrednih tudi več milijonov evrov. Za vsak tak posel moramo dobiti soglasje nadzornikov. Vprašanje je, kako to razumejo partnerji in ali so ta pooblastila nadzornikov v skladu z zakonom. Z omenjenimi pooblastili nadzorni svet posega v delo uprave in izvaja interese drugega. Ni omejena samo uprava, ampak vsi vodstveni delavci, ki imajo pooblastila uprave. Družba je skoraj popolnoma blokirana. Obstaja resno tveganje, da se ne bi obnovilo pogodb.«
Dodatno zaposlovanje
Poročilo iz revizije PWC ni ugotovilo nobenih nezakonitosti v poslovanju družbe, še pravi. »Tveganja, na katera opozarja poročilo, smo opazili že sami, in za dodatna opozorila sprejeli vse potrebne ukrepe in terminske načrte za njihovo odpravo. Vendar ne gre za tveganja, ki bi pomenila veliko nevarnost za družbo. V naslednjih petih letih bi radi zaposlili 500 dodatnih delavcev. Dodatno zaposlovanje smo omogočili šele s tem, ko smo začeli ustvarjati tako visok dobiček (46,5 milijona).« Matić poudarja, da povprečna bruto plača v družbi znaša 3243 evrov. Če pa bi upoštevali samo tista dela, ki jih opravljajo tudi IPS, znaša povprečje 2500 evrov.
Prvi nadzornik Rado Antolovič po njegovih besedah ni prinesel Luki niti enega posla niti ene nove ladje, enega sestanka, kontakta, nobene stranke. Nadzorniki so upravo na eni zadnjih sej pozvali, naj se kdo umakne s položaja v upravi ter sprosti mesto za Gašparja Gašparja Mišiča. Kasneje so jih pozvali, naj napišejo mnenje, zakaj vrnitev Mišiča v upravo ni smiselna, kar je nakazal tudi namestnik predsednika NS Uroš Ilić, ko je izjavil, da sodišče Mišiču ni dosodilo reintegracije. Zaposleni so morali doslej trikrat pisati poslovni načrt za 2018, v katerem načrtujejo 230 dodatno zaposlenih. V minulih treh letih so dodatno zaposlili 143 delavcev, prej pa so zaposlenost zmanjševali. Nadzorniki so zahtevali tudi zmanjševanje stroškov, kar pa je nelogično, če bodo res dodatno zaposlili 200 ljudi in če bodo morali plačevati takso na pretovor za drugi tir. Da bi pa zvišali cene storitev za 10 do 15 odstotkov, kot so sprva predlagali nadzorniki, uprava te možnosti na trgu ne vidi.
