Država bo v Adrii Airways dobro nagradila nadzornike

Predlog plačila članov nadzornega sveta v posmeh kolektivu, ki zateguje pasove. Bruto od 15 do 20 tisočakov na leto.

Objavljeno
02. november 2011 17.36
Posodobljeno
03. november 2011 07.00
Božena Križnik,  Nejc Gole, gospodarstvo
Božena Križnik, Nejc Gole, gospodarstvo

Ljubljana – V Adrii Airways so v zadnjem letu dni čistili, krčili, zategovali pasove, končno pa jim je uspelo pritegniti državo in banke, da so izpeljali prostovoljno finančno sanacijo in tako rešili družbo pred stečajem. Vendar sklic skupščine delničarjev kaže, da zapoved racionalnosti ne velja za vse. Največja lastnica, država, bo namreč novim nadzornikom njihovo delo – kakršno koli že bo – bogato poplačala.

Finančna sanacija slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways se je s težavo, pa vendar uspešno končala pred mesecem dni, ko je država v družbo vložila 50 milijonov evrov svežega denarja, banke pa so za 20 milijonov evrov terjatev konvertirale v lastniške deleže. Na skupščini družbe, sklicani za 30. november, bodo imenovali revizorja, zmanjšali osnovni kapital, spremenili statut družbe, postavili nov nadzorni svet in določili pravila nagrajevanja njegovih članov.

V oči posebej zbode prav sklep o določitvi nagrad in sejnin nadzornikom. Gre za model, ki ga na skupščinah zagovarja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN). Ta priporoča 275 evrov bruto sejnine za udeležbo člana NS na vsaki seji (takšno je tudi veljavno priporočilo vlade), dodatno pa še osnovno plačilo za opravljanje funkcije v višini 10.300 evrov bruto na člana na leto ter polovico več (15.450 evrov) za predsednika.

Nagrada nadzornika se poveča še za doplačila za delo v komisijah nadzornega sveta in za vodenje komisij, pri čemer pa so skupna doplačila in sejnine omejeni na polovico fiksnega dela nagrade. Skratka, član NS lahko s sejninami zasluži največ dobrih pet tisoč evrov plus omenjeno fiksno plačilo, skupaj od 15 do 20 tisočakov bruto. Prav nič asketsko.

Predlog je, upoštevaje okoliščine, potraten in posebno krivičen do zaposlenih v Adrii, ki so jim, vsem po vrsti, v zadnjem letu dni znižali prejemke. Za mnenje smo povprašali predsednika upravnega odbora Adrie Airways Maksa Tajnikarja (ki je sicer že podal odstopno izjavo, a bo opravljal funkcijo do skupščine). Čeprav je podpisan pod sklicem, se Tajnikar in, kot pravi, tudi večina v upravnem odboru s takim predlogom nagrajevanja ne strinjata: »To je v resnici neokusno. Do zdaj smo dobivali samo redno sejnino, nobenega fiksnega zneska, niti potnih stroškov. In ko so se v družbi zaradi racionalizacije za 20 odstotkov znižali plače in honorarji, so se enako znižale tudi naše sejnine. Bile so precej nižje, kot bi bile po priporočilih vlade lahko.

Dnevni red novembrske skupščine, ki je bila sklicana korespondenčno, je pač po meri novih lastnikov. Agencija je bila tista, ki je zahtevala teh 10.000 evrov fiksnega plačila. Konec tedna se bo sestal upravni odbor in pripravil protestno izjavo. Uradno pa na predlagani sklep ne moremo vplivati.« Načeloma lahko na skupščini pride na mizo tudi kak nasprotni predlog, denimo katere od bank ali malih delničarjev, a proti volji AUKN ne more biti sprejet. Ne nazadnje povsem enak sistem nagrajevanja, ki ga predlaga AUKN, velja tudi v drugi največji lastnici Adrie, NLB.

Adria Airways je sejnine znižala, ko je bila večinska lastnica državna Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP), ki jo vodi Matej Golob Matzele. Po njegovih besedah so bile takratne sejnine neprimerne za družbo v težavah. AUKN pa zdaj verjetno meni, da so se razmere obrnile, je dejal Golob Matzele. PDP ima zdaj 2,08 odstotka delnic, Republika Slovenija pa 69,87 odstotka.

AUKN je sprejela merila za plačilo članom nadzornih organov družb s kapitalskimi naložbami države januarja letos, nato pa je pripravila še stališče v obliki priporočene višine plačil članov organov nadzora. Pri tem je upoštevala zahtevnost nadzorniškega dela, ki je odvisna predvsem od velikosti družbe in njenega finančnega stanja. Motiv AUKN, da bi s solidnim plačilom v podjetja pritegnila kakovostne nadzorniške kadre in spodbudila resno delo, je razumljiv, v konkretni situaciji pa je lahko povsem neprimeren.