Država išče svetovalca za prodajo Telekoma

Naprodaj bo tričetrt sicer dobičkonosnega podjetja, pričakovan izkupiček 750 milijonov evrov, ali 150 evrov na delnico.

Objavljeno
02. september 2013 19.05
Telekom
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo

Ljubljana - Slovenska odškodninska družba (Sod) je konec prejšnjega tedna na naslove petnajstih pomembnejših mednarodnih finančnih ustanov, katerih imen žal ne morejo razkriti, poslala povabilo za izbor finančnega svetovalca pri prodaji Telekoma Slovenije, ki je eno od petnajstih podjetij v državni lasti, za katere je državni zbor odločil, da se jih čimprej proda. Postopek izbora svetovalca naj bi predvidoma zaključili v dobrem mesecu dni.

Po pojasnilu Soda bo naprodaj več kot tri četrtine Telekoma Slovenije. Republika Slovenija (62,54-odstotna lastnica TS), Sod (4,25), Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Kad, 5,59-odstotna lastnica TS), Pozavarovalnica Sava in Zavarovalnica Triglav, katerih delež skupaj predstavlja 72,75 odstotka osnovnega kapitala TS, so podpisali sporazum o skupnem nastopanju pri prodaji delnic, še več drugih delničarjev s posrednim ali neposrednim državnim lastništvom pa je s Sodom podpisalo pisma o nameri, s katerimi so izkazali interes oziroma namero, da prodajo svoje delnice kupcu, ki ga bo v postopku skupne prodaje izbral Sod.

Sod, ki bo vodil celotni prodajni postopek, »si bo prizadeval, da bodo privatizacijski postopki potekali odgovorno in transparentno, saj je to pomembno za zaupanje državljanov in vseh deležnikov družbe v tem procesu. Prav tako bo izpeljal postopek čimbolj strokovno in z maksimizacijo kupnine ter ostalih pomembnih elementov, ki bodo omogočili ohranitev in dolgoročni razvoj družbe Telekom Slovenije.«

Predsednik uprave Telekoma Slovenije Rudolf Skobe je s podpisom sporazuma zadovoljen, »saj so s tem ustvarjeni pogoji, da bo prodajni postopek potekal optimalno in transparentno.« Napoveduje, da bodo v TS poskrbeli, da bo postopek pri njih potekal pregledno in nemoteno, hkrati pa, da »bo zaščiten tako interes družbe in njenih zaposlenih kot ostalih delničarjev.«

TS je imel v prvi polovici leta 41,4 milijone evrov dobička in 126,2 milijona evrov dobička iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA). Leta 2012 je znašal (letni) EBITDA 241,6 milijonov evrov, leta 2011 pa 255,6 milijonov evrov. Podatek o EBITDA je pomemben pokazatelj o tržni vrednosti družbe: pogosto se špekulira, da je realna cena okrog petkratnika EBITDA.

Slovenski analitiki so v zadnjem času vrednost Telekoma Slovenije ocenjevali na milijardo evrov, kar bi bil štirikratnik EBITDA. Posledično je orientacijska prodajna cena deleža TS, ki bo naprodaj, okrog 750 milijonov evrov. Ena delnica pa bi bila vredna 150 evrov. Na ljubljanski borzi je delnica Telekoma Slovenije v ponedeljek, 2. septembra 2013, ob 1,5-odstotni rasti, dosegla 112,70 evra.

Analitiki ob napovedovanju možnega izplena države pri prodaji Telekoma Slovenije nikoli ne pozabijo na odškodininske zahtevke in da bi bilo ceno okrog 150 evrov za delnico moč doseči le ob njihovem izvzemu. Proti TS je bilo ob koncu lanskega leta vloženih 37 tožb v skupni vrednosti okrog šeststo milijonov evrov. Najvišja je bila tožba Simobila v višini 286 milijonov evrov, sledil so T-2 s skoraj 130-milijonsko tožbo, Tušmobil (114 milijonov evrov) ter Skynet (33 milijonov evrov). V TS sicer ocenjujejo, da bo treba za odškodninske zahtevke odšteti komaj nekaj malega več kot 25 milijonov evrov.

Telekom Slovenije je bil od leta 1999 že nekajkrat naprodaj, vsi modeli pa so predvidevali, da država v operaterju, ki je bil do začetka tretjega tisočletja tudi formalno monopolist, obdrži kontrolni delež. V nekaterih modelih je bilo zapisano, da novi lastnik ne more biti hčerinsko podjetje drugega telekoma. (Pripravljalci pa so imeli seveda v mislih nemški telekom in njegove hčerinske družbe.) Tudi v doslej najbolj resni prodajni akciji, ki je bila 3. marca 2008 zaključena brez izbora strateškega partnerja, bi država obdržala kontrolno četrtino delnic.

Leta 2007 so zavezujoče ponudbe dali Deutche Telekom, ki je nastopal prek Magyar Telekoma in se je umaknil že pred koncem pogajanj, islandski Skipti in britansko-angleško-nemška združba Bain & Axos & BT. Ob ponudbi 400 evrov za vsako od 3,2 milijona delnic bi država za pol Telekoma takrat dobila 1,28 milijarde evrov.