Država z dividendami krpa proračunsko luknjo

Ljubljana – Država je za polnjenje proračuna in pokrivanje drugih obveznosti tudi letos v podjetjih postrgala velik del bilančnega dobička, ponekod kar celotnega. Ker se to dogaja že nekaj let, se postavlja vprašanje, kaj takšna dividenda politika pomeni za razvoj državnih družb na dolgi rok.

Začelo se je že na prvi skupščini aprila letos, ko so delničarji Petrola na predlog državnih lastnikov sklenili namesto predlaganih 10,1 evra dividende na delnico izplačati 11,7 evra. Petrol je tako za devidende moral nameniti 24,1 milijona od 24,3 milijona evrov bilančnega dobička. Država je izplačilo višje dividende predlagala in dosegla tudi v Krki, Luki Koper, Elektru Celje in Elektru Maribor.

Postrgali ves dobiček

Telekom Slovenije, kjer je država večinska lastnica, a brez glasovalnih pravic, je moral letos tako kot že lani delničarjem izplačati vseh 65 milijonov evrov bilančnega dobička. Tudi v Elektru Primorska je država postrgala celoten dobiček. Rekordne dividende, zanje je namenila skoraj 57 milijonov evrov, je lastnikom letos izplača Zavarovalnica Triglav, kjer je država prav tako brez glasovalnih pravic. Skoraj celoten dobiček sta morala izplačati tudi Elektro Ljubljana in Cinkarna Celje. Prvemu je ostalo le 2702 evra dobička, drugi pa 6553 evrov. Celo v Darsu, ki ima sicer visoke finančne obveznosti, si je država za dividende z nasprotnim predlogom namesto predlaganih nič odrezala kar tri četrtine oziroma 31 milijonov evrov bilančnega dobička.

V bankah praznih rok

Zaradi odobrenega progama prestrukturiranja sta ostala nedotaknjega bilančna dobička NLB in NKBM za leto 2014. Država se je dividendam odrekla še v družbah, ki imajo takšne ali drugačne finančne težave, kot so Holding Slovenske elektrarne, Slovenske železnice, Paloma, Intereuropa.

Zanimivo pa je, da država v nasprotju s prejšnjimi leti v Žitu ni glasovala za izplačilo dividend, kar pomeni, da je družbi ostalo 26 milijonov evrov nerazporejenega bilančnega dobička. To je toliko bolj nenavadno, ker je država skupaj z nekaterimi lastniki 51-odstotni delež v Žitu aprila prodala za 33 milijonov evrov in zdaj čakajo na kupnino. V vseh prejšnjih privatizacijskih postopkih pa so si državni lastniki izplačali ves dobiček.

Lani se je v proračun skupaj nateklo za 112 milijonov evrov dividend, še 35 pa jih je prejel Slovenski državni holding (SDH). Na SDH pojasnjujejo, da bosta država in holding tudi letos prejela okoli 150 milijonov evrov dividend.

Previsoka izplačila ogrožajo razvoj

»SDH, upoštevajoč različne faktorje, kot so sprejeta dividendna politika, razvojni načrti družbe in intenzivnost investicijske dejavnosti, višina neracionalno zadržanih dobičkov preteklih let, kratkoročni in dolgoročni likvidnostni vidik, zahtevana kapitalska ustreznost, razmere v panogi ter morebitni drugi razlogi, pripravi plan izplačil dividend. Pričakovanja glede izplačanih dividend so sporočena družbam na rednih kvartalnih sestankih. Kadar družbe in nadzorni sveti pričakovanj ne upoštevajo, jih ima delničar možnost sprejeti na skupščini,« odgovarjajo na SDH. A njegov prvi mož Matej Pirc je poleti v pogovoru za Delo priznal, da »dividendna politika Telekoma v zadnjih letih ni bila najustreznejša za razvoj družbe in je bila previsoka«. Dodal je: »Dividendna politika je za vsako družbo ključna, saj si moramo prizadevati za dolgoročen razvoj teh družb, pri čemer nadpovprečno izplačilo dividend ne omogoča uspešnega dolgoročnega razvoja.«

Upravičena kritika

Ekonomist in nekdanji gospodarski minister dr. Matej Lahovnik ugotavlja, da dividendna izplačila v državnih družbah kažejo na upravičenost kritike OECD, da je dividendna politika pogosto bolj podvržena potrebam javnih financ in da nima prave povezave z dolgoročnejšo politiko, ki bi podpirala razvoj podjetja. »Prav je, da država pričakuje določen donos, ampak bi pri tem morala upoštevati tudi dolgoročni razvoj družbe. Hrati pa je treba vztrajati pri določeni dolgoročnejši politiki dividend, ki bi bila privlačna za male delničarje, ker je to tudi spodbuda kapitalskemu trgu. Kdo pa bo vlagal v podjetja, ki ne prinašajo ustreznih dividend?« pravi Lahovnik. Konkretno pri Telekomu je dividendna politika po njegovih besedah že zelo privlačna, vprašanje pa je, ali je na dolgi rok vzdržna, saj smo šli iz ene skrajnosti v drugo.

Ali bo v prihodnje kaj drugače, na SDH nismo dobili konkretnega odgovora. V poleti sprejeti strategiji upravljanja kapitalskih naložb države je zapisano, da optimalna politika dividend upošteva ravnotežje med tekočimi dividendami in prihodnjo rastjo poslovanja, kar zvišuje premoženje lastnikov družbe. »Razumna dividendna politika mora torej prispevati k dobri dolgoročni tržni donosnosti in razvojni politiki družbe,« je še zapisano. Višina dividend bi morala biti odvisna od strategije družbe, strukture kapitala družbe in njenega dostopa do virov, pa tudi od pričakovane donosnosti podjetja in načrtovanih vlaganj.