Tiskane izdaje
Slovenija je lani za različne namene in dejavnosti dodelila za slabo milijardo evrov državnih pomoči. To je skoraj štirikrat manj kot leto prej, ko je zaradi sanacije bank ta vrednost dosegla skoraj štiri milijarde. A kljub temu je mogoče ugotoviti, da se je delež državnih pomoči glede na bruto domači proizvod od leta 1998 do leta 2007 zmanjševal, v zadnjih sedmih letih pa se spet povečuje.
Vodja sektorja za spremljanje državnih pomoči Bernarda Suša pojasnjuje, da je rast obsega državni pomoči v zadnjih letih povezana predvsem z ukrepi za odpravljanje finančne in gospodarske krize. Če to izločimo, je po njenih besedah največjo rast mogoče opaziti pri varstvu okolja, kjer se je obseg pomoči od leta 2012 povečal za dve tretjini oziroma na 146 milijonov evrov. Povečal pa se je tudi zaradi vključitve sheme za pomoč invalidskim podjetjem, ki je sicer že obstajala.
Sicer pa se Slovenija tudi po izločitvi pomoči za blaženje finančne krize uvršča med države, ki so glede na BDP z državnimi pomočmi najbolj radodarne. Poročilo o državnih pomočeh kaže, da se je leta 2013 z 1,6-odstotnim deležem BDP skupaj z Madžarsko in Grčijo uvrstila na drugo mesto. Pred njimi je bila z 1,8-odsotnim deležem državnih pomoči v BDP le Malta. Rezultat je bil enak tudi leta 2012, le da si je naša država takrat drugo mesto delila s Finsko.
Največ za šest bank
Največji prejemnik med letoma 2012 in 2014 je bilo šest bank. Največ je dobila NLB, in sicer dobre 1,9 milijarde evrov, sledita ji NKBM z milijardo evrov in Abanka z dobrih 591 milijonov evrov. Največji nebančni prejemnik državnih pomoči so Slovenske železnice - Potniški promet, ki so v treh letih dobile 162 milijonov evrov nadomestila za prevoze potnikov v notranjem železniškem prometu. V kmetijstvu sta največja prejemnika zavod za gozdove s 57 milijoni evrov in kmetijsko-gozdarska zbornica z 38 milijoni evrov. Največjo pomoč družbam v težavah je država dodelila Cimosu (35 milijonov evrov), invalidskima podjetjema Premogovnika Velenje in Gorenja pa v treh letih za zaposlovanje slabih 23 oziroma 12 milijonov evrov. Pri varovanju okolja je največja prejemnica furnirnica Merkscha (18 milijonov evrov), za raziskave in razvoj je ljubljanska univerza dobila 8,7 milijona evrov, za spodbujanje regionalnega razvoja pa razvojni center za elektroindustrijo in elektroniko Nela 11 milijonov evrov.
Čeprav so različne vlade že več let napovedovale odmik od nepovratnih oblik državnih pomoči k povratnim oblikam, je iz omenjenega poročila razvidno, da še vedno prevladujejo prve. Delež subvencij je leta 2014 tako še vedno znašal dobrih 82 odstotkov, davčne olajšave dobrih 16 odstotkov, drugi instrumenti pa manj kot odstotek.
Na ministrstvu za finance (MF) se te težave zavedajo, saj večina ministrstev nima pripravljenih podlag, na katerih bi imeli poleg subvencij opredeljene tudi druge instrumente - povratna sredstva. Na MF zato že razmišljajo o rešitvah, kako ministrstva spodbuditi k uporabi povratnih oblik državnih pomoči. »Določenim kategorijam se res ne da pomagati drugače, investicijske in podobne projekte pa bo treba izvajati s povratnimi sredstvi - posojili, davčnimi olajšavami, subvencioniranjem obrestne mere,« pravi Suša.
Naša država že več let levji delež pomoči namenja za tako imenovane horizontalne cilje, ki naj bi bili pravzaprav spodbude različnim področjem v gospodarstvu in drugod. Lani je za to namenila 816 milijonov evrov ali 85 odstotkov vseh državnih pomoči, je mogoče ugotoviti iz poročil.
Med njimi je v zadnjih treh letih največ denarja namenila za odpravljanje finančne krize, predvsem za sanacijo bank. Samo lani 430 milijonov, predlani pa 3,3 milijarde evrov. A če odmislimo to pomoč, država znotraj horizontalnih ciljev največ odmakne za varstvo okolja in za zaposlovanje, pri obojem je bila opazna tudi precejšnja rast.
Za varstvo okolja smo leta 2010 namenili manj kot 50 milijonov evrov, lani pa že 145 milijonov. Vodja sektorja za spremljanje državnih pomoči Bernarda Suša pojasnjuje, da je ta rast povezana predvsem s shemo za podporo proizvajalcem električne energije, ki se izvaja kot subvencioniran odkup električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, pri čemer je skoraj polovica teh pomoči namenjena sončnim elektrarnam. Prihodnje leto naj bi se začela uporabljati prenovljena shema, z novim načinom določitve in usklajevanja referenčnih stroškov, zato bi lahko bil tudi obseg pomoči nižji.
Pomoč za zaposlovanje se je leta 2012 močno povečala predvsem zaradi vključitve sheme za spodbujanje zaposlovanja invalidov. Lani se je obseg sredstev za zaposlovanje zvišal na 110 milijonov evrov. Večinoma je šlo za znižanje prispevkov za socialno varnost, za tretjino pa je bilo dotacij.
Manj za razvoj
Med horizontalnimi pomočmi so se v zadnjih letih zmanjšale spodbude za kulturo, regionalne cilje ter raziskave in razvoj (R & R). Te so se v petih letih za polovico zmanjšale in so lani zanašale le še 47 milijonov evrov. Najbolj se je zmanjšala pomoč za temeljne raziskave. Vrednost spodbud za industrijske raziskave se je lani znižala za 10 milijonov na 27 milijonov, a se je delež pomoči za to področje sorazmerno povečal. Suša pravi, da je to povezano s prenehanjem veljavnosti starih pravil o dodeljevanju državne pomoči na tem področju sredi leta 2014. Ker novih pravil še ni, je letos za ta namen še manj pomoči.
Sicer pa je največ državnih pomoči, 47 odstotkov, prejela Osrednjeslovenska regija, s 27 odstotki ji sledi Savinjska. Najmanj sta dobili Obalno-kraška in Spodnje posavska regija, in sicer 0,9 in 1,2 odstotka vseh regionalnih pomoči.
Prevladuje ocena štiri
Del poročila o državnih pomočeh, ki ga pripravljajo dodeljevalci, je tudi ocena uspešnosti teh pomoči. To je najbrž razlog, da so te ocene za uspešnost, čeprav se pojavljajo tudi zlorabe državnih pomoči in čeprav kakšen prejemnik konča v stečaju, zelo dobre. V zadnjih treh letih namreč nobena pomoč ni prejela zadostne ali nezadostne ocene. Lani je kar 71 odstotkov pomoči prejelo štirico, v dveh letih prej pa je bil ta delež še višji. Petico je lani dobilo manj kot šest odstotkov pomoči, desetina pa ni bila ocenjenih.
Kot zelo uspešni so bili ocenjeni Program tehnološkega razvoja, Projekti temeljnega in aplikativnega raziskovanja, Ciljni raziskovalni programi, Sofinanciranje raziskav in projektov EUREKA, Program banke SID za financiranje tehnološko-razvojnih projektov, Spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, Spodbude EKO sklada, Pospeševanje razvoja založniške dejavnosti, Sofinanciranje programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev ter Finančne spodbude za tuje neposredne investicije.
Suša priznava, da so dobre ocene za posamezne učinke državnih pomoči problem samoocenjevanja. »Ker nismo usposobljeni, da bi ocenjevali politiko dodeljevalcev pomoči, smo hoteli, da se samoocenijo in tako ugotovijo, kateri ukrepi so primerni in kateri ne. Zdaj vidimo, da to ni najbolje, zato bomo pripravili novo navodilo za merjenje uspešnosti,« pravi. Dodaja, da evropska komisija članicam sicer priporoča zunanje svetovalce, a ker so ti dragi, se razmišlja, da bi dodeljevalce zavezali k poročanju o rezultatih na podlagi verificiranih ciljev, nato pa bi učinke dveh do treh shem na leto izmerila neodvisna ustanova, kakršna je, denimo, Umar.
Posebno poglavje so podjetja v težavah. Analiza podatkov med letoma 2003 in 2014, ki smo jo že avgusta opravili v Delu, je pokazala, da je država v tem čas približno 60 podjetjem v težavah razdelila za dobrih 162 milijonov evrov različnih oblik pomoči. A velik del teh družb je kljub temu propadel, nekatera so končala v slabi banki, le redka pa zdaj uspešno poslujejo. Adria Airways in Paloma, ki sta že dobili državno pomoč, sta spet v težavah.
Prepozna pomoč
Delež državnih pomoči za prestrukturiranje in reševanje podjetij v težavah je sicer zelo majhen. Lani je država za to namenila komaj 1,5 milijona evrov. Suša ugotavlja, da te pomoči v strukturi celotnih pomoči ne dosegajo niti odstotka. »Mi tem podjetjem ne znamo pravočasno pomagati, ampak jim dajemo kredite in jamstva za posojila, čeprav so že tako zelo zadolžena. Tako jim sploh ne pomagamo, ampak le podaljšujemo agonijo. Zato bi bilo treba politiko spremeniti in se odločiti, ali se bomo ukvarjali s temi podjetji ali ne in bomo to prepustili trgu,« sklene sogovornica.
