Tiskane izdaje
V Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) so spomnili, da politika prejemkov ureja prejemke izvršnih in neizvršnih direktorjev t. i. slabe banke, medtem ko prejemkov drugih zaposlenih ne ureja.
DUTB o vseh prejemkih, ki jih politika ureja, redno poroča vladi, objavljeni so tudi v njihovem letnem poročilu. Vlada je upravnemu odboru DUTB podelila razrešnico za delovanje, neizvršni direktorji in vlada pa imajo tudi vpogled v celotno poslovanje in denarni tok DUTB, so zapisali. Kot pravijo, vseskozi sodelujejo z nadzornimi institucijami in so jim na voljo z vsemi potrebnimi informacijami.
Računsko sodišče je nedavno objavilo porevizijsko poročilo na podlagi revizije postopkov za vzpostavitev in delovanje DUTB. Nekateri mediji so minuli konec tedna posebej izpostavili del o uskladitvi prejemkov vodilnih v DUTB z letos sprejeto novo politiko prejemkov. Ta naj bi omejila visoka izplačila, ki so razburjala javnost.
Računsko sodišče je med drugim ugotovilo, da vlada ni v vseh pogledih sledila smernicam za plače vodilnih v državnih družbah in ni jasno opredelila kriterijev za dodatke zaradi kompleksnosti dela.
V primeru ukrepov same DUTB pa je ugotovilo, da je ta sicer sklenila anekse k pogodbam, a le začasno oz. za določeno obdobje, ker se izvršni direktorji Mansson, Janez Škrubej in Aleš Koršič z DUTB niso uspeli dogovoriti o implementaciji nove politike prejemkov v pogodbe o zaposlitvi.
Niso ukinili variabilnega dela prejemkov
Z aneksi DUTB po navedbah revizorjev ni ukinila določb pogodb o zaposlitvi izvršnih direktorjev, ki se nanašajo na variabilni del prejemkov, kot to določa nova politika prejemkov. Ti so tako še vedno upravičeni do variabilnega dela plačila, za izplačilo katerega merila niso določena in ki naj bi ga nova plačna politika ukinila.
Računsko sodišče je ugotovilo še, da v aneksih k pogodbam o zaposlitvi glavnega izvršnega direktorja Manssona in Škrubeja ni posebnih določb glede 50-odstotnega dodatka k znesku fiksnega dela prejemka za Manssona in glede dodatka za obseg in kompleksnost nalog v znesku 2000 evrov za oba izvršna direktorja, kot to določa politika prejemkov, temveč je za znesek teh dodatkov povečan znesek fiksnih prejemkov.
Zaradi nejasne opredelitve vsebine zneska v aneksu bi bilo tako po mnenju računskega sodišča mogoče razumeti, da izvršnima direktorjema pripada višji znesek, kot ga je določila vlada.
So pa v časniku Dnevnik opozorili še na nekatera velika izplačila v zadnjih devetih mesecih. Z enim od teh naj bi fizični osebi v tujino nakazali 71.000 evrov.
V zvezi z Manssonovimi prejemki so na DUTB danes pojasnili, da njegova plača od spremembe politike prejemkov mesečno znaša 14.126,54 evra. Povečana izplačila, ki so vidna v spletni aplikaciji za dostop do informacij javnega značaja, se nanašajo na poračune plač za leto 2014 in 2015 ter na plačilo socialnih prispevkov.
Mansson kot švedski državljan socialne prispevke plačuje na Švedskem. Ker je švedski sistem drugačen od slovenskega in zaradi narave njegovega socialnega zavarovanja te prispevke plačuje enkrat letno. Poračunov plač, ki se nanašajo na druge zaposlene, DUTB ne razkriva ne glede ne to, ali gre za slovenske državljane ali za državljane drugih držav, so zapisali.
Nagrade in dodatki zaposlenih na DUTB so urejeni z internimi akti, vsi zaposleni na DUTB, ne glede na njihovo državljanstvo, pa imajo z DUTB sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Državljani drugih držav plačujejo dajatve tako v Sloveniji kot v matičnih državah in niso davčni rezidenti Slovenije, so še pojasnili na DUTB.
