Tiskane izdaje
Ljubljana - Potem ko je država v začetku leta od NLB kupila dobre tri odstotke delnic Petrola, menda ni izključeno, da bi od DUTB kupila še 0,5 odstotka te družbe, s čimer bi izkoristila še zadnji manevrski prostor za povečevanje svojega deleža, ki ga ima do 33-odstotnega prevzemnega praga.
Okoli lastništva v Petrolu že nekaj časa vlada precej negotovosti. NKBM je septembra začela iskati kupca za 2-odstotka svojih delnic v tej družbi, svoj umik iz 12,8-odstotnega deleža pa je napovedala tudi slovaško-češka finančna skupina J&T, ki po neuradnih informacijah že išče kupce za ta delež, čeprav se ji menda ne mudi več. Uradnih informacij o tem od njih že nekaj tednov ni mogoče dobiti.
Država medtem, kot je mogoče izvedeti, išče načine, da čim bolj zaščiti svoj položaj v Petrolu, ki je v strategiji upravljanja opredeljen kot pomembna naložba. Potem ko je Družba za upravljanje terjatev bank napovedala (DUTB), da bo še letos začela prodajati svoj 1,7-odostotni delež v Petrolu, zdaj država menda preučuje možnost, da bi od nje odkupila še dodatnega pol odstotka delnic, kolikor ji brez prevzemne ponudbe še dopušča zakon, saj državni lastniki že presegajo 32-odstotni delež.
Uradne odločitve še ni
Na ministrstvu za finance pravijo, da predloga o nakupu Petrolovih delnic od Slovenskega državnega holdinga (SDH) niso dobili, v holdingu pa glede tega menda še niso sprejeli nobene odločitve. Če bi jo, bi bilo treba za odkup narediti novo cenitev družbe. Po borzni ceni je delež vreden 3,5 milijona evrov.
DUTB mora pred prodajo deleža v podjetju, ki je opredeljeno kot pomembno ali strateško, o tem obvestiti SDH, ki tako lahko izkoristi predkupno pravico. Prav na ta odgovor zdaj po naših informacijah na slabi banki čakajo glede prodaje 1,7-odstotnega deleža Petrola.
Predkupna pravica
Takšno predkupno pravico je državi podelil zakon o slabi banki in velja tudi za Petrol, saj je ta s strategijo upravljanja opredeljen kot pomembna naložba, kjer naj bi država ohranila najmanj 25 odstotkov. Poleg tega zakon o izvrševanju proračuna določa, da posamezen zasebni kupec brez soglasja vlade ne sme preseči 25-odstotnega deleža. Da bi država v tej družbi ohranila glavno besedo, je svoj delež povečala na dobrih 32-odstotkov. Trenutno je na prepihu kar 16-odstotkov delnic Petrola. Na skrbniških računih pravnih in fizičnih tujih lastnikov je okoli četrtina družbe, od tega je približno polovica v lasti slovaško-češke finančne skupine J & T. Ali bo ta svoj delež prodala v kosu ali po delih, ni jasno, saj na novinarska vprašanja ne odgovarjajo. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da za celoten delež ni interesa. Za nakupe manjših deležev pa so menda zainteresirani tuji skladi, med njimi tudi hrvaški, ki so lastniško že prisotni v Petrolu.
Odkup lastnih delnic
Ena od možnosti bi bila, da bi še slabih devet odstotkov delnic odkupil sam Petrol, ki so mu delničarji podelili mandat za povečanje sklada lastnih delnic do desetine. Na Petrolu informacij o tem ne dajejo, a neuradno je mogoče slišati, da bi bil v igri lahko kvečjemu nakup manjšega deleža, kaj več bi bil za družbo prevelik finančni zalogaj.
Petrol v zadnjih letih stabilno posluje. Ob polletju letos je tudi zaradi višje cene nafte za četrtino povečal prihodke, okrepil dobiček in EBITDA ter zmanjšal zadolženost. Količinsko je povečal obseg prodaje na vseh segmentih, razen pri zemeljskem plinu, ki je na lanski ravni. Prodaja naftnih derivatov je še vedno ključna dejavnost Petrola, a že nekaj časa ne več edina. Vse bolj si utira pot na trg energetskih okoljskih sistemov, prodaje električne energije ter zemeljskega in utekočinjenega plina.
Peter Groznik iz svetovalne družbe NorthGrant ne vidi razloga, da bi moral biti Petrol pomembna ali strateška državna naložba. Po njegovem mnenju tudi ni vzroka za krepitev lastništva države v tej družbi, ampak bi bilo pametneje, če bi država razmišljala o skupni prodaji s slovaško skupino J & T.
