Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaradi borznih pravil obveščanja so bili lastniki ljubljanske Name pred skupščino redkobesedni, ko smo jih vprašali, kaj se dogaja z njihovo naložbo. Neuradno pa je slišati, da je zavarovalnica AS, ki jo obvladuje KD Group Matjaža Gantarja, že vrsto let nezadovoljna s poslovanjem blagovnice, a ji s predlogi za prestrukturiranje ne uspe prepričati ne solastnika ne uprave.
Tekma z dolgo brado
Kaj žuli skoraj polovičnega lastnika – kljub temu da mu naložba zadnji dve leti (po treh »sušnih« letih) spet navrže nekaj cvenka? Odgovor se ponudi, če pobrskamo po javno znanih dejstvih, prioritetah in načinu razmišljanja ključnih akterjev obeh skoraj enakovrednih lastnikov in upoštevamo okoliščine, v katerih posluje Nama.
KD Group je z Zavarovalnico Triglav tekmoval za Namo že leta 2007. Motiv ni bila njena trgovska dejavnost, saj so tržni deleži in dobički blagovnic že zdavnaj povsod po svetu začeli padati. Nama je bila zanimiva zaradi svojih nepremičnin. KD Group je bil v manjšem deležu že njen dolgoletni aktivni lastnik, prinašala mu je soliden donos, Gantar je gledal nanjo kot na nepremičninsko naložbo. Namine nepremičnine so bile vredne več, kot je tedaj izkazovala cena delnice (27,5 evra). Pridobiti je hotel tudi Triglavov delež, a je očitno ponudil premalo. Čeprav v deležih obeh največjih ni bilo velike razlike – Triglav je imel skupaj s povezanimi družbami skoraj 51 odstotkov, KD Group oziroma kasneje njegova zavarovalnica Adriatic Slovenica (AS) pa dobrih 48 odstotkov –, se je upravljavska moč prevesila na stran Triglava. Adriaticu je šele lani uspelo v šestčlanski nadzorni svet Name spraviti svojega predstavnika Zorana Boškovića. A kot pravijo dobro obveščeni, je nadzorni svet njegove predloge vzel na znanje, zgodilo pa se ni nič.
V recesiji je trgovina na splošno zabredla v težave, donosi so začeli usihati. Nama je imela to srečo, da praktično ni bila zadolžena in da je lahko slabše trgovske rezultate »podložila« z iztržkom od oddajanja nepremičnin in finančnih transakcij. Tako je tudi v slabih časih pod črto lahko izkazovala vsaj minimalni dobiček in ga nekaj let zapored nerazporejenega skrbno pospravila v rezerve. Že lani je spet odvezala mošnjo in iz tega naslova so tudi predlagane dividende za leto 2014 in optimizem pri napovedi letošnjega izkaza – kljub več kot polletni zapori Slovenske ceste in zato slabšemu obisku Name.
Ločitev trgovinske in nepremičninske dejavnosti
A to ambicioznemu finančniku, kakršen je Matjaž Gantar, ne more biti dovolj, podjetje ne sme zajedati v svojo substanco, ampak bi moralo, ko pride do te točke, korenito spremeniti poslovno politiko. AS je nadzornemu svetu Name že večkrat predlagal spremembe poslovnega modela, ki bi omogočile racionalnejše ravnanje s premoženjem. Po najbolj radikalni bi oddelili trgovsko dejavnost od nepremičninske in oddali nepremičnine globalnemu upravljavcu, trgovino pa nekomu, ki bi zagotovil boljše rezultate. Prevzeti bi jo moral kak mednarodni blagovniški specialist, ki obvlada te vrste prodajnega formata in bi zagotovil ustreznejši ponudbeni miks. Predvsem pa bi moral biti dovolj velik, da bi bil z nabavnimi pogoji (in zato s cenami) konkurenčen drugim bližnjim prodajalcem tekstila, galanterije in kozmetike, delikates ... Velja prepričanje, da bi interesenta našli (danes sicer teže kot pred leti), saj je lokacija Name res vrhunska.
V prid ločitve nepremičnin govorijo tudi trendi v trgovini: večina trgovcev posluje v najetih prodajalnah in trgovskih centrih. Če so lastniki, pa se čedalje pogosteje odločajo za oddelitev nepremičnin oziroma monetizacijo (nepremičnine prodajo in jih vzamejo nazaj v najem). »Drugi trgovci delajo v najetih prostorih, plačujejo najemnino, pa kljub temu dosegajo dobiček iz dejavnosti. Če dobička ni, zaprejo štacuno. Nama pa ne plačuje najemnine, a tolče izgubo, ki jo nato pokriva z oddajo preostalih nepremičnin. Kljub temu lastniki ne naredijo ničesar, da bi sredstva zaposlili bolj učinkovito,« razmišlja eden od poznavalcev razmer in dodaja, da bi bila za nameček za obe zavarovalnici naložba v nepremičninsko družbo glede kapitalskih zahtev ugodnejša kot naložba v bolj tvegano trgovino.
Lastnika se ne moreta uskladiti
Vsebinskih odgovorov, kako o tej problematiki razmišljata največja lastnika, nismo dobili. V Zavarovalnici Triglav pravijo, da ne morejo komentirati poslovanja Name, češ da ta »ni odvisna, ampak pridružena družba Skupine Triglav (Zavarovalnica Triglav in njena odvisna družba Triglav Naložbe imata v njej skupaj 39,07-odstotni lastniški delež) in hkrati tudi borzna družba«. Na vprašanje, ali razmišljajo o konsolidaciji lastništva (prodaji ali nakupu druge polovice Name) niso odgovorili.
Zahteva zavarovalnice AS, da se o tem kot posebni točki dnevnega reda razpravlja na tokratni redni letni skupščini Name, je kljub vsemu dovolj pomenljiva. Dejstvo je, da lastnika ne zmoreta uskladiti upravljavskih potez, uprava (vodi jo Mira Koporčić Veljić, petletni mandat ji poteče avgusta letos) pa ima podporo prevladujočega Triglava. Zato, ker lastnik verjame v njeno razvojno strategijo ali ker se noče vpletati in povzročati morebitnih socialnih nemirov? Kakor koli, drugi, nezadovoljni in nemočni lastnik se vedno lahko umakne iz naložbe. A tega seveda ne bo storil za (pre)nizko ceno. Tečaj delnice pa nezadržno pada. Po eni teoriji jo nekdo zavestno znižuje, po drugi pa pada preprosto zato, ker je Nama z zgrešenim poslovnim modelom v resnici čedalje manj vredna in so borzni analitiki to razbrali iz bilanc.
