Tiskane izdaje
Podčetrtek – Slovensko hotelirstvo je imelo lani ob pol milijarde evrov prihodkov iz poslovanja kar 552 milijonov evrov celotnih finančnih obveznosti in 88 milijonov evrov čiste izgube, v letih med 2008 in 2012 pa 255 milijonov evrov, kar močno najeda kapital družb s področja hotelirstva in zmanjšuje tržno kapitalizacijo.
Analiza poslovanja slovenskega hotelirstva med letoma 2007 in 2012, ki so jo pripravili v družbi Hosting, na Dnevih slovenskega turizma pa jih je predstavil – tudi predsednici vlade Alenki Bratušek – direktor Peter Vesenjak, je pokazala, da je velik del slovenskega turizma prezadolžen. Konstantno večanje število turistov in njihovih nočitev je dejansko edina pozitivna ugotovitev. To pač ni nižanje stroškov dela, ki je udarilo po zaposlenih, sicer zmanjšana finančna zadolženost pa se je verjetno samo preobrazila v poslovne obveznosti.
Slovenske hotelske kapacitete so prenizko zasedene, prenizka je povprečna dosežena cena na sobo, znatno slabši so pogoji za poslovanje, dodana vrednost je prenizka, logična posledica pa so negativni poslovni rezultati.
Slovenski turizem je pomemben izvoznik in predstavlja dve petini vsega slovenskega izvoza storitev. Tri petine celotnega turističnega trga pomeni izvoz, prodajo na tujih trgih, hoteli pa na tujih trge izvozijo kar 67 odstotkov, kar pomeni da predstavljajo prihodki od tujih gostov dve tretjini vseh prihodkov hotelov.
Delež izvoza še raste, kar pomeni, da so slovenski hoteli konkurenčni. Povprečno bivajo tujci v naših hotelih 2,6 dneva, kar je stabilna številka, ki bi jo seveda radi povečali. Slovenski hoteli generirajo letno okrog pol milijarde letnih prihodkov, 55 odstotkov je vezanih na prodajo penzionskih storitev.
Slovenski turizem je lani ustvaril dve milijardi deviznega priliva. Vse dejavnosti povezane s turizmom so lani predstavljale 12,9 odstotka BDP. V celotnem turizmu je bilo zaposlenih 13,2 odstotka vseh v gospodarstvu, turizem je plačal četrt milijarde DDV in okrog 180 milijonov evrov prispevkov in davkov na plače.
V letih med 2007 in 2012 se je število nočitev povečalo za trikrat, število turistov pa za dvakrat. Sestavljalci lestvic konkurenčnosti pri Sloveniji opozarjajo na premajhno podjetniško svobodo, prevelike davčne obremenitve in premajhno dostopnost, tako z letali kot z železnico, skratka na infrastrukturne probleme.
V celoti ustvarijo slovenski hoteli in podobne namestitvene zmogljivosti (moteli, penzioni, gostišča in prenočišča) 65 odstotkov vseh turističnih nočitev. V šestih letih so hotelske zmogljivosti porasle za 27 odstotkov, zasedenost pa upadla za 12 odstotkov, oziroma za 5,5 odstotne točke. Škarje so se zaradi nezadostnega trženja razpirale. Nočitve v hotelih so zrasle za 11,7 odstotka, na 67 odstotkov se je povečal delež tujcev, število prihodov pa za 18,3 odstotka. Ob vsem tem so se prihodki povečali samo za 15 odstotkov, ob upoštevanju 13,4-odstotne inflacije so se prihodki povečali za vsega 1,4 odstotka.
Ključni kazalniki uspešnosti niso takšni, kot bi glede na vlaganja morali biti. Povprečna cena na sobo se je povečala nominalno za 8,1 odstotek na 75,82 evra v letu 2012 vključno z 8,5-odstotnim DDV in vsemi penzionskimi storitvami, realno pa je ta cena nižja za 4,7 odstotka. Na področju cenovnih politik je torej še veliko izzivov, ki jih morajo uprave in nadzorniki in lastniki lotiti.
Hujše so stvari na strani stroškov. Prihodki so nominalno zrasli za 15 odstotkov, celotni stroški pa so zrasli kar za 29 odstotkov ali realno za 13,8 odstotka. Največ zaradi amortizacije preteklih obsežnih naložb, zaskrbljujoča je 30-odstotna rast stroškov materiala in blaga za prodajo, kar pomeni, da morajo poslovodstva narediti veliko na pogajanjih z dobavitelji. Tudi stroški storitev energetike in ne najboljših energetskih rešitev imajo še velike izzive. Pod črto to pomeni, da so se pogoji za poslovanje slovenskega hotelirstva znatno poslabšali.
Stroški so se različno gibali. Uprave je moč pohvaliti pri znižanju stroškov dela. Ti so se približali normalnim, 28 do 30 odstotkov prihodkov od poslovanja. To je prispevalo tudi k rasti donosa (EBITDA). Vse to pa je bilo izničeno z izjemno visokimi stroški financiranja, ki so v šestletki nominalno zrasli za 260 odstotkov, realno pa za 216 odstotkov in predstavljajo (obresti brez odplačila glavnic) v EBITDA 88,3 odstotka, kar resno ogroža razvoj slovenskega hotelirstva in z njim vsega turizma.
Finančne obveznosti slovenskega hotelirstva so brez poslovnih leta 2011 znašale 785 milijonov evrov, lani pa 552 milijonov, kar pomeni da se je hotelirstvo začelo razdolževati, znižanje pa je bilo nadomeščeno tudi z višanjem poslovnih obveznosti. Bruto donos iz prodaje je pohvalno narasel, EBITDA marža je znašala lani 84,5 milijona evrov in je v zadnjih dveh letih rasla letno po desetodstotni stopnji. Kljub temu pa je nominalno še vedno za 1,5 odstotka in realno za 13 odstotkov nižja kot 2007.
Prihodki na razpoložljivo sobo in prihodki na prodajo penzionov na razpoložljivo sobo so v zadnjih dveh letih stabilni, kar pomeni, da ni pozitivnih premikov na cenovni politiki in na doseganju višje dodane vrednosti, je pa zaradi zniževanja stroškov – predvsem dela – boljši rezultat bruto donosa iz poslovanja doseženega na razpoložljivo sobo, ki je zrasel za 11 odstotkov v zadnjem letu. Je pa v primerjavi z letom 2007 celotni prihodek na sobo manjši za 19,1 odstotek. Celovna politika je eden od večjih izzivov slovenskega turizma.
