Tiskane izdaje
»Imeli smo zaslišanje in jasno je postalo, da je v Sloveniji velik primer pranja denarja. Vprašanje je, kdo je odgovoren za to, da ni bil pravočasno pojasnjen. Tu nam manjka še dokončna rešitev. Menim, da je to politično vprašanje, ki mora biti odgovorjeno na koncu,« je potegnil sklep iz razprave. »A institucije EU za takšne stvari niso pristojne in ukrepati se mora v Sloveniji,« je povedal.
V preiskovalnem odboru, ki se ukvarja s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčnimi utajami, sta nastopila predsednik državnozborske komisije za bančne goljufije Anže Logar (SDS) in časnikar tednika Mladina Borut Mekina. Zaslišanje je bilo organizirano na pobudo Logarjeve strankarske kolegice, evropske poslanke Romane Tomc, da bi mednarodno javnost opozorili na nepravilnosti v NLB.
Celotno, skoraj poldrugo uro trajajoče zaslišanje, je bilo videti − predvsem, ko sta odgovarjala na vprašanja evropskih poslancev − kot dvoboj med dvema resnicama. Logar je opozarjal na popolno zatajitev organov pregona in številne pomanjkljivosti v odzivanju na informacije o spornih transakcijah iranskega državljana.
Povedal je, da je podjetje Farrokh moralo zapreti račun v Švici, ker je vodilo sumljive posle. Decembra 2008 je odprlo račun v NLB in izpeljalo 30.000 transakcij v skupni višini milijarde evrov, je pojasnjeval. Na informacije in poizvedbe iz tujine se po Logarjevih besedah slovenski organi niso ustrezno odzivali. »Zdi se, da so institucije v Sloveniji ugrabljene, tako kot je bila ugrabljena NLB,« je dodala Tomčeva.
Politični kontekst
Mekina je postavil stvari v mednarodni politični kontekst, predvsem v različno obravnavo sankcij proti Iranu v EU in v ZDA. Ker so bile velike evropske banke, ki poslujejo tudi v ZDA, pod ameriškim pritiskom, so Iranci začeli prenašati izpeljavo transakcij v manjše banke. »Ni vsaka tuja transakcija pranje denarja,« je Mekina citiral neki švicarski odgovor na poizvedovanja iz Slovenije.
Borut Mekina in Anže Logar v evropskem parlamentu. Foto: Peter Žerjavič/Delo
Omenjal je tudi primer iz Francije, kjer je centralna banka pojasnjevala, da takšne transakcije niso v nasprotju s francoskim in evropskim pravom. V obdobju transakcij se je, kot je zatrdil, s skladnostjo takšnih transakcij na NLB ukvarjala zgolj ena uslužbenka, ki ni mogla biti kos vsemu. Zaradi tega je bil Mekina tarča Logarjevih očitkov, da nastopa kot tiskovni predstavnik NLB.
Poslance so zanimale predvsem bolj splošne zadeve in pojasnila. Pobudnica razprave Tomčeva je bila na koncu zadovoljna z doseženim, saj so poslanski kolegi po njenem mnenju veliko izvedeli; po Logarjevem mnenju so evropske institucije »glas in zvočnik«; Mekina pa je ocenil, da je bila razprava namenjena domači javnosti in »pritisku, da se NLB proda«.
Predsednik odbora Langen je sicer napovedal, da bodo zadevo še pogledali.
Na današnjo obravnavo se je odzval tudi predsednik komisije DZ, ki preiskuje politično odgovornost pri sumih pranja denarja v NLB, Jani Möderndorfer (SMC), poroča Slovenska tiskovna agencija. Ugotovitev predsednika evropskega odbora Langna, da so to stvari, ki jih moramo urediti sami, ga ne preseneča, je zapisal.
»Današnja uprizoritev Tomčeve je poznana taktika SDS - večno tožarjenje v Evropi,« je zapisal in izpostavil, da ob tem Tomčeva ni povedala, da poslanska skupina SDS ne želi sodelovati v preiskovalni komisiji, ki jo vodi on in ki je, kot je poudaril, »edina v DZ pristojna za ugotavljanje politične odgovornosti v primeru domnevnega pranja iranskega denarja v NLB«.
