Tiskane izdaje
Ljubljana – Nad 40-odstotnim zvišanjem plač članicama uprave SDH so ogorčeni tako sindikati kot na Kadu, kjer kljub temu, da so plače vodstva vezane na SDH, ne bodo sledili tolikšnemu povišanju. Na ministrstvu za finance do tega nimajo zadržkov, gospodarski minister pa tega ne komentira.
Nadzorni svet SDH, ki ga vodi Damjan Belič, je tik pred božičnimi prazniki na korespondenčni seji (!) za 40 odstotkov zvišal plači predsednice uprave SDH Lidie Glavina in članice Nade Drobne Popovič. Prva naj bi tako po novem na mesec prejemala 15.496 evrov bruto, druga pa 13.946 evrov.
Nadzorniki so svojo odločitev utemeljili s tem, da je uprava s svojim delom ustvarila pogoje za učinkovitejše upravljanje državnih naložb, kar da so pokazali tudi oktobra predstavljeni rezultati za leto 2016. »Tu se kaže vloga SDH kot aktivnega lastnika, ki družbam s posluhom za njihove razvojne cilje in s poznavanjem specifik njihovega poslovanja vztrajno zastavlja ambiciozne cilje in bdi nad njihovim uresničevanjem,« so zapisali. Belič dodatnih komentarjev ne daje.
Neuradno je mogoče izvedeti, da so zahteve po zvišanju menda prihajale iz uprave, nadzorniki pa da so se pri zvišanju plače zgledovali po Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Tam so plače izvršnih direktorjev v skladu s politiko prejemkov podrejeni Lahovnikovemu zakonu, ki plače direktorjev v državnih podjetjih omejuje na največ petkratnik povprečne plače družbe. Glavni izvršni direktor Imre Balogh ima tako 15.500 evrov plače, izvršna pa 12.000 oziroma 10.000 evrov.
Za SDH Lahovnikov zakon ne velja, a kot pojasnjujejo, bodo plače vodstva tudi po povečanju v mejah omejitev, ki jih predpisuje ta zakon. Glavina in Drobne Popovičeva imata sicer po pogodbi ob uspešnem poslovanju družbe pravico še do letnega variabilnega dela, ki lahko znaša eno do tri plače.
Kad ne bo sledil SDH
Zvišanje plač vodstva SDH bi lahko za sabo potegnilo tudi rast plač uprave Kapitalske družbe (Kad), saj naj bi te po njihovi pogodbi o zaposlitvi dosegale 95 odstotkov SDH. »Ta dvig je previsok in se ne more upravičiti z rezultati,« pravi prvi nadzornik Kada Stane Seničar. Kot ga je razumeti, na Kadu tolikšnega dviga plač ne bo, se bodo pa januarja dogovorili o določeni povišici.
Nad odločitvijo nadzornikov SDH glede povišanja plač vodstvu SDH so ogorčeni tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Njegova predsednica Lidija Jerkič, ki je tudi predsednica ekonomsko-socialnega strokovnega odbora, meni, da je trenutek za tolikšno zvišanje plač vodilnih napačen, četudi bi bil upravičen. Pri tem spomni na napovedani stavkovni val javnih uslužbencev, ki imajo bistveno nižje plače kot vodstvo SDH. »Res je, da so rezultati dobri, sporočilo, ki ga pošiljajo, pa je nepremišljeno,« opozarja in dodaja, da ekonomsko-socialni strokovni odbor o tem ni bil obveščen.
MF brez zadržkov
Na ministrstvu za finance glede povišanja nimajo pripomb. Odgovorili so nam, da je po zakonu o SDH za ocenjevanje dela in s tem tudi nagrajevanje uprave v skladu z njenimi uspehi pristojen nadzorni svet. »Verjamemo, da so nadzorniki svojo odločitev sprejeli na podlagi konkretnih podatkov in rezultatov, ki tak dvig opravičujejo. Kot razumemo, pa so plače še vedno v okviru t. i. Lahovnikovega zakona,« so dodali.
Po podatkih statističnega urada se je oktobrska povprečna bruto plača v Sloveniji v primerjavi z lansko povečala za 3,3 odstotka oziroma za 53 evrov. Podatki o plačah državnih direktorjev pa denimo kažejo, da so bila ta zvišanja, vsaj nominalno gledano, bistveno višja. Ali torej menedžerji v času gospodarske rasti spet skrbijo le za rast svojih plač? Jerkičeva poudarja, da ni enoznačnega odgovora, saj so prakse različne tako po panogah kot po podjetjih, da pa seveda odstotek direktorske plače nominalno predstavlja bistveno več kot pri navadni delavski plači. Večjo rast plač delavcev opažajo v izvoznih podjetjih in tam, kjer se bojijo odliva delovne sile. Seveda pa v sindikatu poudarjajo, da če so bili uprava in delavci na isti barki v času krize in zategovanja pasu, morajo biti na isti barki tudi v času konjunkture.
Na račun dobrega poslovanja družbe se debelijo tudi prejemki nadzornikov. Skupščina družbe je na primer včeraj zvišala prejemke nadzornikov Luke Koper, čeprav ti v skladu z dobro prakso ne bi smeli biti vezani na poslovanje družbe. Prejemki nadzornikov SDH ostajajo nespremenjeni.
