Tiskane izdaje
Družba Mastercard in banka NLB sta že leta 2014 v Sloveniji premierno zaorali v ledino brezstičnega plačevanja. Ob splavitvi namenske mobilne aplikacije NLB za mobilno plačevanje »vseh vrst«, smo na klepet povabili Endreja Eolyusa, vodjo poslovanja družbe Mastercard za Slovenijo in Madžarsko, ki nam je opisal razmere v svetu plačil.
Ste odličen poznavalec razmer v svetovni bančni industriji, zato nas zanima, kakšna je Slovenija skozi oči finančnega tehnološkega strokovnjaka? Kako Mastercard posluje pri nas, kje ste dobri in kje vidite še prostor za izboljšave?
Slovenija dohiteva druge države, v zadnjih petih letih ste močno zmanjšali zaostanek. To je posebej očitno na področju brezstičnih plačil, ki so v uporabi slaba tri leta in pol. Uvedli ste jih kot ena zadnjih držav v regiji Južne Evrope, zdaj pa prav Slovenija na tem področju najhitreje raste – tako po deležu implementacij brezstičnega plačevanja na prodajnih mestih kot po dejanski rabi – že letos boste opravili več brezstičnih plačil kot klasičnih kartičnih plačil. Za primerjavo: za tako raven smo na Madžarskem potrebovali sedem let.
K temu je pomembno pripomogel tudi Mastercard z aktivnim promoviranjem tovrstnih plačil, posebej odmeven je tedenski projekt, v katerem s sedmimi partnerji, kot so trgovske verige Tuš, Big Bang, Hervis, Modiana, bencinski servisi OMV, potovalna agencija Sonček in drugimi iz dneva v dan dokazujemo praktičnost tovrstnega plačevanja in potrošnike nagrajujemo z dodatnimi ugodnostmi.
Pika na i lanskega leta, projekt, na katerega smo v Mastercardu zelo ponosni, je vsekakor sodelovanje z nogometnim klubom Maribor, ki je postal upravitelj prvega brezgotovinskega stadiona v Sloveniji in dokazal, kaj je v praksi digitalna preobrazba na področju plačevanja. Za uporabnika je plačilo hitro in preprosto, mi poskrbimo, da je tako rekoč nevidno in varno. Vsemu naštetemu je skupna boljša uporabniška izkušnja in prav to je tisto, kar je v očeh ljudi pomembno.
Brezstično kartično poslovanje se zdi le vmesni člen do še večje potrošniške svobode, ki jo prinašajo mobilna plačila. Teh je pri nas vendarle komaj za vzorec?
Z vidika inovacij na področju mobilnih plačil vaša država zopet lovi priključek za najrazvitejšimi deli sveta. To je mogoče pripisati predvsem dejstvu, da pri vas ni prisoten noben digitalni gigant. So pa zato priložnost prepoznale domače banke – resnično sem ponosen na banko NLB, ki dokazuje, da je lahko tudi velika banka inovativna.
Prva je na domačem trgu nastopila z mobilno aplikacijo za plačevanje, ki temelji na naši tehnologiji MDES. Ta gre še dlje od mobilnih plačil, banki bo ponudila možnost tokenizacije plačil, uporabniki bodo s tem imeli več možnosti za uporabo svojih kartic v digitalni obliki. Banka bo lahko plačevanje ponudila na nosljivih napravah in še marsikje drugje ter uvedla nove poslovne modele. Mobilno plačevanje ponudnikom plačilnih storitev vsekakor prinaša veliko novih priložnosti.
Imate kaj konkretnega v mislih za Slovenijo?
Prepričan sem, da bodo banke in trgovci poskrbeli, da bo v prihodnje brezgotovinsko plačevanje kar se da enostavno in razširjeno. Tudi spletnih nakupov bo vedno več. Področje, kjer bi veljalo narediti naslednji preboj, so obrtniki in podjetniki. Številni med njimi ne sprejemajo niti elektronskih niti digitalnih plačil, zato moramo skupaj z bankami ponuditi rešitev, ki jim bo to omogočila in jo bodo z veseljem sprejeli. Država se zaveda, da se marsikdo na tem področju tudi izogiba plačilu davkov, zato je mogoče pričakovati določene prilagoditve zakonodaje. V tujini to že počno – e-plačila so lažje sledljiva ter uničujejo sivo in črno ekonomijo.
»Nismo ostali ujetniki uspeha kartičnih plačil, ampak smo inovirali naprej,« pravi Endre Eolyus. Foto: osebni arhiv
Še več inovacij pričakujem na področju mobilnih plačil, saj bodo banke razširile funkcionalnosti mobilnih denarnic in komunikacijo s strankami. Večino storitev v mestu bi lahko plačali z mobilnikom – na primer javni promet, parkirišča, najrazličnejše vstopnice itd. V bistvu je veliko odvisno od domišljije in volje ponudnikov – ti so včasih preveč prestrašeni in se bojijo nekaj začeti, saj niso prepričani, ali bodo uporabniki to sprejeli.
Spletno nakupovanje je vedno bolj priljubljeno. Kako ga vi vidite skozi prizmo prihodkov?
O poslovanju in konkretnih številkah ne morem govoriti. Lahko pa povem, da je e-trgovina še vedno relativno majhna v primerjavi s prometom, oprevljenem v fizičnem svetu. Je pa res, da izredno hitro raste – vsako leto beležimo rast, opredeljeno z dvomestno številko.
Kako bi še lahko blago in storitve plačevali v prihodnosti? Pridejo v poštev podkožni čipi?
Strogo tehnološko bi lahko plačevali kakorkoli si ljudje zaželimo. Lahko bi imeli podkožni čip, vprašanje pa je, ali bi tako rešitev ljudje sprejeli. Podjetja v svetu že proučujejo poslovni model, po katerem bi nakupovalec izdelke preprosto naložil v nakupovalno košarico in odšel iz trgovine, sistem pa bi mu jih ustrezno obračunal. Stroka ugotavlja, ali želijo uporabniki takšno povsem brezšivno nakupovalno izkušnjo ali pa bi vendarle veljalo ohraniti vsaj en korak v nakupovalnem procesu, ko nas sistem vpraša za potrditev, ali želimo nabrane izdelke kupiti. Navade uporabnikov se spreminjajo z njimi pa tudi tehnologija in plačila.
Plačevanje z nosljivimi napravami je že realnost – greš v telovadnico ali fitnes ter račun poravnaš s pametno uro ali zapestnico. Ogromen potencial je na področju v splet povezanih naprav, torej interneta stvari. Proizvajalci lahko uresničijo marsikaj, če ne kar celo vse. Vprašanje pa je, ali jaz kot potrošnik želim, da mi hladilnik sam naroča pivo – mu toliko zaupam, da mu predam nadzor? Tehnološko je stvar izvedljiva. Kot je dostava z brezpilotnimi letalniki (droni, op. a.) – paket dobesedno prileti pred moja vrata. Danes se tehnologija razvija bistveno hitreje, kot se ji lahko prilagodimo ljudje, njen uspeh pa v celoti temelji na našem sprejetju teh inovacij.
Kako pa v Mastercardu gledate na nove plačilne ekosisteme, ki jih pripravljajo tehnološki velikani? Vam Alipay, Apple Pay, Google Pay, Samsung Pay in drugi odžirajo veliko zaslužka?
Trg, posebej svetovni, je ogromen, prostora je dovolj za vse. Rast digitalnih plačil je visoka, potencial pa naravnost ogromen. Vzemimo na primer Slovenijo, kjer se več okoli 60 odstotkov plačil še vedno opravi z gotovino. Mi ne razmišljamo v smeri, kako si razdeliti 40 odstotkov plačil oziroma provizij z drugimi, temveč kako preostalih 60 odstotkov plačil narediti elektronskih. Sploh pa velja, da nekateri ekosistemi, ki ste jih omenili, v zaledju uporabljajo naše transakcijske sisteme.
Mar lahko kartično poslovanje na smetišče zgodovine pošljejo inovacije finančnotehnoloških podjetij? Ta pospešeno dokazujejo, da obstajajo mobilne aplikacije za vsako nalogo in namembnost, tudi plačila?
Menim, da aplikacije ne bodo povsem povozile kartic. Ljudje radi dramatiziramo, v praksi pa ni vse zgolj črno ali belo, ne obstajajo le zmagovalci in poraženci. Raba različnih rešitev za plačevanje je in bo odvisna od okolja, uporabnika in njegovega življenjskega sloga. Fintech podjetja so dobra v tem, da ustvarijo odlične uporabniške izkušnje, najpogosteje v nišah, le redka med njimi pa imajo znanje in sposobnost rešitev spraviti na globalno raven in jo standardizirati. Prav zato Mastercard redno sodeluje s finančnotehnološkimi podjetji, imamo štiri centre za zagonska podjetja, ki jim zagotavljamo različne vrste sodelovanja in financiranja v življenjskem ciklu njihovih rešitev. Kar je za nekoga futuristična rešitev, je morda za nas povsem navaden posel.
Kako ste v podjetju poskrbeli za lastno digitalno preobrazbo?
Mastercard je že dolgo tega spoznal, da je digitalizacija nujnost, zavedamo se, da bo vse več storitev na voljo v digitalnem okolju. Nismo ostali ujetniki uspeha kartičnih plačil, temveč inovirali dalje. Skrbimo za konvergenco digitalnega in fizičnega sveta v svetu plačil – vaš mobilnik je postal denarnica, zato v fizičnem svetu lahko uporabljate plastiko na digitalen način prek telefona. Danes vse temelji na digitalnih podatkih, vprašanje je le, kako podatke uporabljate in kaj z njimi rešujete ali kakšno uporabno vrednost prinašate potrošniku. To je bistvo digitalizacije.
Se mora Mastercard vendarle česa bati?
Ničesar se ne bojimo. Stalno analiziramo priložnosti in grožnje na trgu, ne vidimo pa take grožnje, ki bi nam ogrozila, kaj šele uničila poslovni model. Obvladovanje tveganj je sestavni del našega posla, stalno analiziramo okolje in dogajanje okoli nas ter uspešno inoviramo. V bistvu smo pogosto mi tisti, ki bankam in uporabnikom pomagamo pri digitalni preobrazbi.
