Tiskane izdaje
Toda glavna akterja, HSE in Gen, sta še vedno vsak na svojem bregu, Slovenski državni holding (SDH), v čigar domeni je kapitalsko upravljanje, alternativo še išče, prave, večstomilijonske rezerve pa se po mnenju poznavalcev slovenske energetike skrivajo v Borzenu, Elesu in elektrodistribucijskih družbah. Z drugimi besedami: na treh reguliranih področjih, ki imajo denar zagotovljen od države oziroma od plačnikov elektrike.
Operater trga z elektriko Borzen, sistemski operater prenosnega omrežja Eles in elektrodistribucije bi z združitvijo prostega finančnega potenciala lahko »zbrale« veliko več denarja kot HSE in Gen energija, so prepričani v delu slovenske energetike. Namesto tega denar trošijo. Eles naj bi imel na leto vsaj 150 milijonov evrov stroškov s projekti zunaj regulirane dejavnosti, enako sporna naj bi bila Borzenova vlaganja v sončne elektrarne ...
Prvi mož Elesa Aleksander Mervar, za katerega sta dva energetska stebra v majhni Sloveniji napaka, pravi, da bi se prav rad spopadel s tistimi energetiki, ki Elesu očitajo »spornost«: »Eles ne dobiva ne državnega ne davkoplačevalskega denarja. In ga tudi ne troši v en dan. Brez Elesa ni v Sloveniji nič. Eles ni elektrarna, je veliko več in svetlobna leta pred drugimi.« Da bi bila načrtovana investicija v akumulatorje sporna, zanika in dodaja, da je na prihodkovni strani Elesa samo 98 milijonov omrežnin; 50 milijonov pa je prihodkov od mednarodnih tranzitov.
Omeniti združevanje energetike na Slovenskem je kot drezati v osje gnezdo. Na ministrstvu za infrastrukturo, pristojnem za energetiko, ne ukrepajo, ampak čakajo na konkretne rešitve od SDH, ministrstva za finance in pristojnih za kapitalsko upravljanje energetskih družb. Do danes jih niso dočakali.
»Dispečersko tipanje« SDH
Na SDH več od tega, da alternativne rešitve iščejo v smeri »eventualne neuvedbe prednostnega dispečiranja«, niso želeli izdati, toda Gorazd Skubin, ki vodi prvi steber, žogico pošilja prav njim. Združevanje energetike po njegovem mnenju zadeva strategijo upravljanja kapitalskih naložb države, ki jo sprejme državni zbor, izvede pa SDH. Mervar »dispečersko tipanje« SDH ocenjuje zgolj kot še eno v množici delnih rešitev, Skubin pa daje za zgled svetovni energetsku oder, kjer letos pričakujejo združevanje za okoli 400 milijard dolarjev. »Vlada je ustvarjalec energetske politike države, znotraj katere se morajo energetske družbe vesti gospodarno,« pravi Skubin.
Zadnja pobuda o združevanju energetskih družb je namreč prišla prav od hčere HSE, iz Dravskih elektrarn Maribor (DEM). Predsednik sveta delavcev Vlado Šega je prepričan, da se temu procesu ne bo mogoče izogniti. »Korporativni 'kaos' in centralizacija (neznanja) bosta imela trajne posledice za zanesljivost proizvodnje,« svari. Združitev bi po njegovem mnenju pomenilo racionalizacijo podvojenih kadrovskih ekip krovnih družb ter razbremenila gospodarstvo in gospodinjstva, finančne učinke DEM pa bi lahko usmerili v obnovljive vire energije.
Gen-I proti združevanju stebrov
Med največjimi nasprotniki združevanja stebrov je že leta Robert Golob, predsednik uprave Gen-I. »Združitev proizvodnih stebrov ne reši nobenega od problemov HSE,« trdi in navaja tri vzroke. »Za to so trije vzroki: vlada in SDH sta v zadnjih treh letih postrgala vsa prosta finančna sredstva z računov Gen energije. Drugič: perverzno je govoriti, da bo tisti, ki je do zdaj zapravljal, svoje zapravljanje reševal s tem, da bo pobral onemu, ki je varčeval, ne nazadnje bi bil to znak vsem, naj začnejo zapravljati. Tretjič, najpomembneje: v primeru združitve bi se kreditni potencial združenega podjetja v primerjavi s potencialom dveh ločenih podjetij avtomatsko in radikalno zmanjšal, s čimer ne bi ogrozili le poslovanja HSE, ampak tudi investicije v razvoj novih proizvodnih zmogljivosti, ki jih zdaj izvaja Gen. Kajti če se HSE in Gen energija združita, kreditni potencial Gen energije v tistem trenutku ugasne,« je prepričan Golob.
Na predlog SDH so 20 milijonov evrov dobička skupine Gen iz leta 2015 namenili za dividende. HSE je leto 2015 končal s 323 milijoni evrov čiste izgube, lani pa zaključil s 85 milijoni evrov čistega dobička; drugi steber je tudi leta 2016 sklenil s 15 milijoni evrov plusa.
