Epilog podkupovalne afere, ki je segla tudi v Slovenijo

Berlin – Nekdanji predsednik uprave podjetja MAN Håkan Samuelsson bo zaradi obtožb o podkupovanju v Sloveniji in drugje zdaj plačal še visoko odškodnino, o primeru, v katerem je münchensko sodišče konec leta 2010 na visoko finančno kazen obsodilo Ivana Zidarja iz SCT, poročajo nemški in švedski mediji.

Håkan Samuelsson je afero s podkupovanjem v Sloveniji in drugje najprej plačal s svojim položajem, leta 2009 je moral odstopiti kot predsednik uprave velikega svetovnega proizvajalca tovornjakov in avtobusov, zdaj pa bo svojemu nekdanjemu delodajalcu plačal še 1,25 milijona evrov odškodnine, nemški mediji navajajo predstavnike hčerinskega podjetja nemškega avtomobilskega velikana Volkswagen. Poleg tega naj bi nekdanji direktor na zahtevo münchenskega sodišča namenil pol milijona evrov v dobrodelne namene, s tem pa sedanji direktor švedskega proizvajalca avtomobilov Volvo ne priznava krivde.

Nekdanji finančni direktor podjetja MAN Karlheinz Hornung je bil že prej obsojen na pogojno kazen, Samuelssona pa so v podjetju najprej tožili za 237 milijonov evrov. Odločitev o koncu postopka morajo potrditi še delničarji, ker pa je podjetje MAN v večinski Volkswagnovi lasti, so poznavalci prepričani, da bo to le formalnost. Za švedski časopis Dagens Industri je nekdanji direktor podjetja MAN povedal, da je najprej razmišljal o protitožbi, zdaj pa zadevo razume bolj pragmatično, kot predsednik uprave švedskega Volva menda nima časa za sodne postopke.

Morda pa je Samuelsson privolil v poravnavo tudi zato, ker bi imela nasprotna tožba le malo upanja na uspeh, tudi zaradi drugih, s podkupovanjem v Sloveniji povezanih postopkov. Ivanu Zidarju je občinsko sodišče v Münchnu jeseni 2010 izreklo kazen za tri primere podkupovanja v poslovnem prometu. Delo je takrat poročalo, da je bil obsojen na pogojno kazen dvanajstih mesecev zapora in po neuradnih informacijah na plačilo približno milijon evrov. V sklopu afere MAN so nemški tožilci razkrili obsežen sistem podkupovanja v podjetjih, ki so kupovala proizvode podjetja, skupni znesek spornih plačil pa je v Nemčiji in tujini znašal več kot sto milijonov evrov.