Tiskane izdaje
Iz Šaleške doline vsak teden prihajajo opozorila o domnevno spornih odločitvah v vrhu PV in nenavadni dogovorni ekonomiji vodilnih HSE z energetskima hčerama, PV in Teš. Golobu očitajo, da je 1,2-milijonsko zavarovalno pogodbo za skupino PV z Zavarovalnico Triglav sklenil prek razvpitega posrednika Jasmina Osmanovića iz družbe Priori Zavarovanja. Njegova praksa v Šaleški dolini menda velja za »javno tajno«: nagrada v višini deset odstotkov tistemu, ki omogoči posel. V primeru PV naj bi to bila Golob in članica uprave PV Mojca Letnik. Golob naj bi posrednike po nalogu nadzornega sveta in s soglasjem HSE angažiral tudi v primerih dezinvestiranja rudniškega premoženja, konkretno pri prodaji hotela Barbara v Fiesi. Podjetju je menda kljub nabavni službi, v kateri je veliko komercialistov in tehnologov, škodoval z najemom družbe A. T. Kearney. Ta mu svetuje pri nabavi materiala in storitev, za kar naj bi od PV na mesec prejemala 15.000 evrov pavšala. Golobu očitajo tudi nasedlo investicijo v odkopno opremo za Turčijo; polmilijonski posel, ki ga je menda naročil v Kovinarstvu Rožič, sponzorju »svojega« nogometnega kluba Šmartno, je menda reševal s pribitki od poslov s PV.
Golob in Nikolić mirita javnost, a neuspešno
Golob za Delo vse obtožbe o zlorabi položaja, o škodovanju podjetij, o nepoštenem ravnanju, pribitkih ... zavrača kot neutemeljena podtikanja: »Laganje in neutemeljeno očitanje znakov korupcije je kaznivo dejanje.« Če bi bil avtor znan, Golob pravi, da ne bi okleval s kazenskim pregonom. Tudi Nikolić poskuša zadeve v javnosti predvsem umiriti. A njuna zagotovila očitno niso bila dovolj, da se prvi mož HSE ne bi odločil za takojšnji interni pregled Golobovega vodenja PV in s tem posredno Nikolićevega nadzora nad Golobom.
PV je skladno z zakonom z družbo Priori po Golobovih navedbah res sklenil pogodbo o posredniških storitvah, a ta pomeni finančno obveznost v višini treh odstotkov neto zavarovalne premije le Zavarovalnici Triglav. Da gre Prioriju »zahvala« za nižjo premijo oziroma nižje stroške PV, je potrdil tudi Nikolić. Odločitev o posredniku v PV pojasnjujejo kot odločitev o »strokovni pomoči«. Ki pa je pred Golobom PV ni potreboval.
Nikolić in Golob zagotavljata, da tudi premoženje prodajata transparentno.Hotel Barbara je PV prodal Eurotasu v lasti Aleksandra Jančarja, znanega iz razvpite zgodbe o celjskem hotelu Štorman oziroma zdaj Celeia, za 2,85 milijona evrov. Nikolić pravi, da je to »precej nad ponudbami in nad ocenjeno vrednostjo«, anonimka pa, da je uradna cenitev znašala pet milijonov evrov. Golob to zanika, ne pove pa, za koliko se je avtor zmotil.
Nikolić kriv za slabo poslovanje Teša?
Tudi posel z A. T. Kearney je sporen le z vidika neznanega avtorja. Golob poroča o omembe vrednih učinkih - da je PV od začetka projekta leta 2016 do zdaj ustvaril 1,4-milijonski prihranek -, kot uspeh pa jih ocenjuje tudi Nikolić in ošvrkne nabavno službo PV, ki ji prihrankov do zdaj ni »uspelo najti«. Pogodbena zaveza sicer določa 2,6-milijonske letne prihranke ...
Nikolić, »stranski akter« v zgodbi o PV, naj bi bil po pisanju v drugi anonimki glavni akter izčrpavanja Teša. V navezi s HSE in »všečnim mu vodstvom PV« naj bi »skrbel« za ceno premoga in prihodke, ki Tešu dolgoročno ne zagotavljajo preživetja. Nasprotno: medtem ko 102-milijonski prihodki v letu 2015 rudarjem zagotavljajo »približno likvidnost«, naj bi 56-milijonski prihodki Tešu grozili z nezanesljivim obratovanjem, katerega posledice bi lahko čutila PV in državni proračun. Prvega bodo zaprli, milijarde za zapiranje bo krila država, precej dražja elektrika bo neizogibna.
Nikolić se brani, da sta PV in Teš del skupine HSE: »Kot dober lastnik skrbimo, da obe družbi poslujeta stabilno in varno. V letu, ko sem se pridružil HSE, je bila stroškovna cena premoga okoli 3,5 evra za gigadžul, zdaj je nižja od 2,75 evra.« Nikolić je na HSE od avgusta 2014.
PV bo leto 2016 po Golobu z veliko gotovostjo končal uspešno - med drugim tudi, ker nam je »leta 2016 uspelo ohraniti trend zniževanja stroškovne cene pridobivanja premoga«.
