Mramor je obljubil odpravo administrativnih ovir, poenostavitev davčnih postopkov in večjo davčno varnost. Gospodarstvenike, med njimi tudi novega predsednika GZS Marjana Mačkoška, pa je zanimalo, ali bodo davčne blagajne spremljali tudi ukrepi za razbremenjevanje gospodarstva; skrbi jih, da bo gospodarstvo z davkom na nepremičnine še bolj obremenjeno kot doslej, želijo si tudi hitrejše izboljšanje poslovnega okolja. Minister je bil v odgovorih dokaj zadržan, napovedal je postopne spremembe, »korak za korakom«, po seji pa se je tudi izognil novinarskim mikrofonom - in pripravljenim vprašanjem o prodaji Telekoma in prenosu hotelov na DUTB. Bolj zgovoren pa je bil ob analizi razmer v slovenskem gospodarstvu - to po njegovih zagotovilih ni več prezadolženo, po deležu dolga gospodarstva v BDP da smo prišli celo pod povprečje Unije. Javnofinančna konsolidacija, temelječa zlasti na znižanju odhodkov, je menda prav tako v skladu z zahtevami gospodarstva. Proračunski trendi so v skladu z rebalansom, a nas čaka še izjemno veliko dela, da bomo primanjkljaj do leta 2020 izničili. Pozitivni naj bi bili tudi trendi v bankah. »Ni več padanja kreditne aktivnosti bank do gospodarstva, mala in srednja podjetja bolj povprašujejo po posojilih,« je povedal Mramor in izpostavil tudi »izjemno dobro rast zaposlenosti« in hitro rast industrijske proizvodnje in večanje izvoza. A na drugi strani so tudi tveganja: v domačih bankah se je delež slabe aktive sicer znižal z 11,9 na 11,4 odstotka, do konca leta naj bi se še znižal na 10 odstotkov - a bomo tudi s tem še vedno krepko nad evropskim povprečjem.
Za generalnega direktorja GZS je bil imenovan njen nekdanji predsednik Samo Hribar Milič.