Tiskane izdaje
Ljubljana – Več kot 99 odstotkov slovenskega gospodarstva predstavljajo mala in srednja podjetja (MSP), zato naj bi poslej pri pripravi zakonov upoštevali predvsem vplive na to skupino gospodarskih subjektov. Ministrstvi za gospodarstvo in javno upravo sta v ta namen uvedli aplikacijo MSP test, ki jo pozdravljajo tudi pristojne zbornice.
Gre za usmeritev Evropske unije, saj tudi tam mala in srednja podjetja sestavljajo večino gospodarstva, zato je zelo pomembno, kako sprejeta zakonodaja vpliva na te subjekte. Da bi sledili načelu »naprej pomisli na male«, sta pristojni ministrstvi junija 2016 uvedli aplikacijo za elektronsko oceno vpliva predpisov na gospodarstvo oziroma test MSP. Njegova uporaba je od začetka decembra lani obvezna pri pripravi zakonov po rednem in skrajšanjem postopku, od 23. februarja letos pa je rezultat testa dosegljiv tudi na portalu eDemokracija.
Cilj je boljša zakonodaja
Metodologija je mednarodna in je prevzeta, po besedah Slavka Patekarja z ministrstva za javno upravo (MJU) pa je cilj testa MSP bolj kakovostna zakonodaja. Ta test naj bi pokazal finančne koristi in stroške za gospodarske subjekte kot tudi kvalitativne vplive ter administrativne ovire. Tako je denimo izračunal, da naj bi zakon o spodbujanju investicij gospodarstvu prinesel za 73 milijonov evrov koristi v obliki investicijskih spodbud na leto. Pri predlogu zakona o trgu finančnih instrumentov pa je ugotovil, da bodo imele borznoposredniške družbe predvsem na področju IT-tehnologije za dobrih 300.000 evrov dodatnih stroškov, hkrati pa naj bi zakon prinesel večjo pravno varnost udeležencem na trgu.
Na test le gospodarski zakoni
V letu 2016 sta šla skozi tak test le dva zakona, lani pa 21. Adriana Čegec z ministrstva za gospodarstvo pojasnjuje, da to velja le za gospodarske zakone, v prihodnje pa želijo v to vključiti tudi zakone s področja sociale, informacijske tehnologije in okolja. »Resorje želimo spodbuditi, da pri pripravi zakonov izvajajo posvetovanja s ciljnimi malimi in srednjimi podjetji, razmišljajo o alternativnih možnostih in olajševalnih ukrepih za MSP,« pravijo na tem ministrstvu. K uporabi testa MSP pa še vedno niso zavezani poslanci, ki prav tako vlagajo svoje zakone.
To orodje naj bi koristilo tudi deležnikom, ki naj bi s pomočjo teh rezultatov lažje ovrednotili vpliv posameznih zakonov na gospodarstvo in podali pripombe. Zato sta pristojni ministrstvi novembra lani organizirali tudi usposabljanje za uporabo testa MSP za predstavnike gospodarske, obrtne in trgovinske zbornice.
Preverjali bi tudi podzakonske akte
Igor Knez z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pojasnjuje, da so ta projekt že od začetka podpirali, saj so v njem videli dodano vrednost. Koliko bo to uporabno v praksi, pa bodo po njegovih besedah še videli. Knez ob tem poudarja, da bi si želeli, da bi šli skozi test MSP tudi podzakonski akti, uredbe in drugi predpisi, ne le zakoni. Da je treba učinke meriti po vplivu na mala in srednja podjetja, se mu zdi dobro: »Če je nek predpis sprejemljiv za mala podjetja, je tudi za velika.«
Tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ta projekt podpirajo, a tudi oni si želijo, da bi bil test MSP obvezen tudi za podzakonske akte, saj, kot pravijo, tudi ti prinašajo administrativna in finančna bremena. Kot primer navajajo novo uredbo o ravnanju z embalažo, ki predvideva poročanje o vsej embalaži, kar je zahteva računskega sodišča. Prej je veljalo, da tistim, ki so na trg dali do pet ton embalaže, ni bilo treba poročati; tistim, ki so dali na trg do 15 ton, pa ni bilo treba navesti vrst embalaže.
Ministrstvu za gospodarstvo so zato predlagali, naj se obvezna uporaba testa MSP razširi tudi na uredbe pri okoljski zakonodaji, zakonodaji s področja financ in zakonodaji s področja trga dela, vključno s podzakonskimi akti.
