Tiskane izdaje
Ljubljana – Večina gospodarskih in delodajalskih združenj je vlado pred torkovo državnozborsko obravnavo vnovič pozvala k umiku davčnih sprememb, ki prinašajo razbremenitev stroškov dela in zvišanje obdavčitve podjetij, ne pa odločnejše davčne reforme.
Nova finančna ministrica Mateja Vraničar Erman včerajšnjega poziva gospodarstva po seji vlade še ni poznala, poudarila pa je, da je bilo usklajevanje široko; razume tudi, da vsa pričakovanja gospodarstva niso bila uresničena. Prinašajo pa predvideni ukrepi po njenih besedah stabilno davčno okolje, kar je ključno. Ob tem pa še davčne olajšave za najbolj produktivne zaposlene, ki največ pripomorejo k uspešnemu poslovanju.
Mini davčna reforma bo namreč razbremenila najvišje plače, znižala obdavčitev božičnic in trinajstih plač, hkrati pa za dve odstotni točki povišala stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb.
V Gospodarski zbornici Slovenije GZS ugotavljajo, da ni res, da zaradi javnofinančne konsolidacije ni možna bolj odločna davčna reforma, saj je v proračunu za 1,3 milijarde evrov več davčnih prilivov kot pred tremi leti. Reforma je po navedbah GZS potrebna zaradi višje kupne moči (višjih neto plač za večino državljanov), ne pa, da so med javnimi uslužbenci in ostalimi v povprečju tako velikanske razlike. Končno je reforma potrebna, da se podjetij dodatno ne obremenjuje, temveč jim pusti več denarja za razvoj, s tem pa za nova delovna mesta.
»Socialni dialog je samo maska«
Če bo davčno prestrukturiranje z dodatnim obremenjevanjem podjetij in s ponovno nepošteno delitvijo učinkov gospodarske rasti med javne uslužbence in zaposlene v gospodarstvu, bodo v GZS »prisiljeni ugotoviti, da je socialni dialog v Sloveniji samo maska, izza katere vlada vleče nesprejemljive poteze, ki so celo v nasprotju z razvojnimi interesi Slovenije. Taksen socialni dialog nima nikakršnega smisla.«
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je na skupni konferenci za novinarje po poročanju STA vlado in finančno ministrico pozval, naj še enkrat pregledajo, ali so take spremembe smiselne in zagrozil, da ima gospodarstvo vzvode, da se zoperstavi tej davčni reformi. Tudi predsednik GZS Marjan Mačkošek je posvaril, da bodo ob dodatnem obremenjevanju podjetij in ponovni nepošteni delitvi učinkov gospodarske rasti med javne uslužbence in zaposlene v gospodarstvu prisiljeni delovati.
Mačkošek je opozoril, da je gospodarstvo v krizi izgubilo 77.000 delovnih mest, javni sektor pa se je okrepil za 15.000 zaposlenih. Zaposleni bodo zdaj znova prikrajšani, hkrati pa vlada dodatno obremenjuje podjetja. Sprejem mini davčne reforme bi v gospodarstvu razumeli kot popolno ignoranco vlade do gospodarstva in podjetništva.
Mini davčna reforma po Mehovih besedah malemu gospodarstvu nič ne prinaša. Vlado je pozval, naj zniža davke in prispevke, saj bi to vodilo v večje zaposlovanje. Tudi podpredsednik Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar ne želi dodatnih obremenitev gospodarstva, temveč racionalno porabo v javnem sektorju, kjer je po njegovih besedah veliko prostora za racionalizacijo in varčevanje.
Podjetnik Igor Akrapovič je ugotavljal, da so na finančnem ministrstvu zavrnili vse njihove predloge ter dobili predlog, ki ni za nikogar več sprejemljiv. Predsednik upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov Marjan Batagelj bi se še pogovarjal. Saj, ko politika gospodarstva ne posluša več, se podjetja selijo v tujino, a tega ne morejo narediti vsi.
Nekoliko drugačne poglede ima predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah, ki je še pred skupnim nastopom ostalih združenj sporočila, da rešitve pri razbremenjevanju stroškov dela podpira, pogreša pa večjo fleksibilnost na trgu dela. Predlagano davčno prestrukturiranje razume kot najavo celovite davčne reforme, pogreša pa zavezo vlade, da jo bo skupaj z gospodarstvom pričela nemudoma pripravljati.
Finančni viri za korenitejše davčne spremembe po navedbah Mariče Lah obstajajo, poleg tega pa ima država na razpolago še dodatne finančne vire, predvsem v zmanjšanemu obsegu javne porabe, sive ekonomije in črnega trga, ustreznejšega sistema javnih naročil, učinkovite politike nadomestil za brezposelnost ter s tem povezanimi javnimi deli.
