Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav je gradbeništvo v nenehnem padcu – vrednost gradbenih del se je junija zmanjšala za 12 odstotkov od maja –, je bilo v drugem četrtletju letos največ delovnih mest med vsemi panogami razpisanih prav v gradbeništvu, in sicer skoraj 1300 oziroma 21,4 odstotka vseh razpisanih delovnih mest, kažejo podatki državnega statističnega urada.
Sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Oskar Komac pojasnjuje: »Več je povpraševanja za delo v tujini kot doma.«
V drugem četrtletju letos je bilo v gradbeništvu razpisanih 1296 delovnih mest, kar je 484 več kot leto prej. Po drugi strani se je število zasedenih delovnih mest zmanjšalo, in sicer z 69.691 v prvem na 69.311 v drugem četrtletju. Za primerjavo; v drugem četrtletju leta 2008, torej še pred začetkom svetovne gospodarske krize, je v gradbeništvu delalo 87.066 delavcev, delodajalci pa so razpisali 2010 prostih delovnih mest.
V gradbeništvu je največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela pri visokih in nizkih gradnjah, zidarjih ter tesarjih. Vse večja potreba pa je tudi po ključavničarjih, železokrivcih, krovcih in keramičarjih.
A kot pravi predsednik uprave GH holdinga Blaž Miklavčič, je stanje na domačem trgu slabo; obseg gradbenih del je padel na četrtino obsega iz leta 2008. »Podpogodbeniki v gradbeništvu se zato zelo usmerjajo na tuje trge. Tako zelo veliko in čedalje več dobrih gradbenih delavcev, mojstrov, inštalaterjev in tako dalje dela v sosednjih državah, predvsem v Avstriji.
Ta je tista, ki pobira in zelo dobro plačuje gradbene delavce,« pravi naš sogovornik in pri tem dodaja, da se s tem tudi davki prilivajo v tuje blagajne. GH holding sicer sloni na izkušenih in usposobljenih inženirjih, njihovo število pa je vseskozi približno enako. Po Miklavčičevih besedah je normalno gibanje zaposlenih, kot je bilo že prej, tudi v družbah, ki so v okviru GH holdinga, torej Pomgradu, Kraškem zidarju in Konstruktorju VGR.
Tudi sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskar Komac se strinja, da številne slovenske družbe iščejo delavce v Sloveniji, nato pa jih pošljejo na delo, denimo v Avstrijo ali Nemčijo. Pri tem opozarja še na tako imenovano kolobarjenje z delavci: »Ker je likvidnost tako nizka, smo mi vedno skeptični glede zaposlovanja. Številni delodajalci namreč zaposlijo delavce, jih imajo dva meseca brez plač, nato ti gredo stran in delodajalci iščejo nove delavce. Tako se vedno pojavlja potreba po delavcih.«
