Gradbeništvo: Po ogromnih padcih prometa več optimizma

Največji gradbinec Riko, po konsolidiranih prihodkih pa Kolektor Koling s CPG. Lani najbolj padli GH Holding, ŽGP, GGD.

Objavljeno
02. junij 2017 21.13
Delavec na gradbišču hotela Intercontinental ,Ljubljana Slovenija 14.06.2016 [Gradbeništvo,delavci,delo]
Nejc Gole
Nejc Gole

Ljubljana – Večini največjih gradbenih podjetij v Sloveniji sta se lani prihodek in predvsem dobiček zmanjšala. Riko je lani postal največja slovenska gradbena oziroma inženirinška družba, po konsolidiranih podatkih pa sta največja Kolektor Koling in Kolektor CPG. Lansko slabo leto za gradbince je prihodke in dobiček najbolj zbilo GH Holdingu, železniškemu gradbincu ŽGP, Gorenjski gradbeni družbi in češkemu OHL ŽS.

Vendar po letu, v katerem je Slovenija imela najnižji obseg gradbeništva v zadnjih dvajsetih letih, panoga letos spet raste.

Gradbeni trg je zelo cikličen, ni stabilen, opozorja predsednik uprave SGP Pomgrad Igor Banič. Po visoki rasti zaradi zaključka finančne perspektive je gradbeništvo lani močno padlo. Leto je najbolje preživel Riko Janeza Škrabca. Družba, ki se ukvarja z inženiringom, je čisti dobiček povečala za 84 odstotkov na 7,2 milijona evrov, prihodke pa za 26 odstotkov na 123,8 milijona evrov - to ga je postavilo na vrh lestvice največjih gradbenih podjetij, med katera uvrščamo klasične gradbince in inženirska podjetja.

Riko je bil leta 2015 tretji največji gradbinec, letos pa se je na lestvici desetih največjih gradbenih in inženirinških podjetij povzpel na vrh. Prvi človek Rika Janez Škrabec je pojasnil, da so se razširili na nove trge, kot sta Srbija in Hrvaška. Za hrvaško Ino so dobavili opremo za separator API, v Srbiji so podpisali prvo pogodbo za gradnjo kanalizacije in vodovoda v Raški. V Sloveniji gradijo koroški in ribniško-kočevski vodovod ter zaključujejo gradnjo akumulacijskega jezera za hidroelektrarno Brežice.

Riko v Minsku gradi verigo transformatorskih postaj na ključ, trenutno projektirajo 14. postajo. Povečali so aktivnosti na področju tehnološkega inženiringa v Rusiji. Za podjetje za gradnjo tovornih vagonov TVSZ so razvili linijo za mehansko obdelavo vagonskih blazin.

»Vsekakor velja omeniti tudi projekt The Lakes v Veliki Britaniji, kjer pospešeno gradimo prestižno naselje. Uspešni smo bili tudi na ukrajinskem trgu; med drugim smo dobavili tehnološko linijo za barvanje za družbo Hydrosila,« je še dodal Škrabec.

Priložnost na Hrvaškem

Status največjega gradbinca pa lahko hkrati pripišemo tudi Kolektorju Kolingu. Ta je namreč lani jeseni od Primorja v stečaju kupil novogoriško cestno podjetje CPG ter ga nato preimenoval v Kolektor CPG. Podjetji sta skupaj ustvarili 148 milijonov evrov prihodkov.

Čeprav sta družbi po kumulativnih prihodkih upadli za okoli štiri odstotke, manjši je bil tudi konsolidiran dobiček, lansko leto ocenjujejo za uspešno. Predvsem zaradi dokončanja postopka nakupa CPG, saj smo inženirinško poslovanje razširili z lastno operativo, mehanizacijo in surovinskimi bazami, je pojasnil direktor prodaje Kolektorja Kolinga Marko Trampuž. Uvedli so tudi skupno prodajo, nabavo in operativo.

»Prav tako smo izvajali in izvedli nekaj referenčnih projektov, kot so gradnja ljubljanske urgence, začeli veliko tržno investicijo v sosesko Belle Vie Tivoli, gradnjo izvlečnega tira na progi Divača–Koper ter nekaj projektov na Hrvaškem,« je naštel Trampuž. Njihovi največji trenutni projekti so, denimo, posodobitev kočevske proge, kanalizacijsko in vodovodno omrežje v Petrinji, sanacija viadukta Ravbarkomanda in hitre ceste Razdrto–Vrtojba ter urgenca v Ljubljani.

V Kolektorju za letos pričakujejo visoko rast konsolidiranega dobička in prihodkov. Glede na trenutno stanje podpisanih pogodb predvidevajo skupni promet tik pod 200 milijoni evrov, je pojasnil direktor prodaje.

»Pričakujemo, da bomo poleg slovenskega trga nadaljevali dela na Hrvaškem, kjer se v prihodnjih treh, štirih letih pričakuje velika intenzivnost na infrastrukturnih projektih, financiranih z evropskimi sredstvi, ter tako zagotovili stabilno poslovanje obeh družb v prihodnjih letih,« je še dodal Trampuž.

 »Glede na sedanje stanje in zasedenost kapacitet pa pričakujemo težave pri zagotavljanju ustrezne kvalificirane delovne sile in potrebne opreme. Menimo, da bo to glavna težava vseh gradbincev, ki delujemo v Sloveniji in na Hrvaškem,« je še rekel.

GH Holding: Leto 2015 nerealno dobro

Leta 2015 sta bila po prihodkih od Rika večja SGP Pomgrad in GH Holding. Lani je SGP Pomgrad prihodke povečal na 110,2 milijona evrov, njegov dobiček pa se je zmanjšal za 64 odstotkov, na dober milijonov evrov. Lani nam je uspelo zadržati obseg realizacije zaradi projektov na tujih trgih, je pojasnil predsednik uprave SGP Pomgrad Igor Banič.

A ker je gradbeni trg lani v Sloveniji padel za 17 odstotkov, so bile cene nižje za deset do petnajst odstotkov, zato je družba ustvarila manjši dobiček. Za letos načrtujejo na ravni skupine podobne prihodke kot lani, okoli 125 milijonov evrov, in pet milijonov evrov dobička. »Letošnje leto je po načrtih. Če se bodo začele oziroma nadaljevale investicije, ki jih država obljublja v ceste in železnice, bomo dosegli načrtovano realizacijo,« je rekel Banič.

Igor Banič Foto: Leon Vidic/Delo

GH Holding pa je lani ustvaril 38,7 milijona evrov prihodkov in 4,2 milijona evrov dobička. Za primerjavo; leto prej je družba Blaža Miklavčiča ustvarila dobrih sto milijonov evrov prihodkov in skoraj 17 milijonov evrov dobička.

»Zelo hitro smo rasli in leto 2015 je bilo precej nerealno. Skoraj polovico realizacije smo naredili v zadnjem četrtletju, ker so se končevali projekti, financirani v evropski finančni perspektivi. Na vrat na nos je bilo treba zaključevati, da je Slovenija v podaljšku počrpala evropska sredstva,« je pojasnil Blaž Miklavčič, predsednik upravnega odbora GH Holdinga.

Po njegovih besedah je glede na njihov obseg dela, ambicije, specializiranost, število zaposlenih, ki ga ne spreminjajo, in nihanja na trgu realna letna realizacija med 40 in 80 milijoni evrov. »Letos bo nekoliko višja kot lani, ne upam pa si napovedovati, koliko bomo naredili,« je še rekel Miklavčič.

Gradbeništvo letos raste

Potem ko je Slovenija lani imela najmanjši obseg gradbeništva v zadnjih dvajsetih letih, ta panoga letos ponovno raste. V prvem četrtletju je vrednost gradbenih del zrasla za petino glede na isto obdobje lani. Povečanje na stavbah znaša 36,5 odstotka, na gradbenoinženirskih objektih pa za 15,3 odstotka.

Statistika pritrjuje besedam gradbincev, ki opažajo več investicij gospodarskih družb, še več večjih je napovedanih, denimo Ikea, logistični center Mercator, Sparov trgovski center v ljubljanski Šiški, lakirnica Magne v Hočah in tako naprej.

GH Holding bo letos izvedel glavna gradbena in inštalacijska dela na poslovno-stanovanjskem objektu Tribuna – ki bo sicer dobil novo ime. »Iz lepega stanovanjskega bloka nameravamo narediti mestno palačo. Pred desetimi dnevi smo dobili spremembo gradbenega dovoljenja. Zmanjšali smo število stanovanj, ta bodo imela višji standard,« je pojasnil Miklavčič.

Ta projekt bo končan pred poletjem prihodnje leto, čez poletje nameravajo pridobiti uporabno dovoljenje, zgodaj jeseni pa opraviti primopredajo stanovanj. Teh še ne prodajajo, zanimanje zanje pa je izjemno, je dodal.

Blaž Miklavčič Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Pogled čez mejo

Slovenski gradbinci sicer vse bolj pogledujejo na južne trge. SGP Pomgrad vidi na Hrvaškem priložnosti v komunalni, cestni in železniški infrastrukturi ter turizmu, GH Holding pa bo letos po oceni  Blaža Miklavčiča v tujini ustvaril več kot polovico prihodkov. V tujini sta njihova najpomembnejša projekta logistični center Pošte v Zagrebu in študentski domovi v Dubrovniku, oba sta vredna od 20 do 25 milijonov evrov. Še vedno pa si prizadevajo za sto milijonov evrov vreden projekt Kliničnega centra v Beogradu.

Kaj pa tuji gradbinci

Strabag je lani v Sloveniji ustvaril 40,1 milijona evrov prihodkov, kar je 40 odstotkov manj kot leto prej. A je še vedno sedmi največji gradbinec v Sloveniji. Euro Asfalt je eden od gradbincev na avtocestnem odseku Draženci–Gruškovje. Podružnica sarajevskega podjetja je v Sloveniji lani ustvarila 16,8 milijona evrov prihodkov, podružnica hrvaškega GP Krka pa 11,7 milijona evrov prihodkov.

Na lestvici največjih desetih gradbenih podjetij v Sloveniji letos ni več češkega podjetja OHL ŽS; njegova ljubljanska podružnica se je namreč lani prvič uvrstila na to našo lestvico, saj je ustvarila 49 milijonov evrov prihodkov. Lani so s trga tako rekoč izginili, saj so imeli le pol milijona evrov prihodkov. Gradbinec iz Brna, ki je v Sloveniji podružnico odprl leta 2013, je na slovenskih gradbiščih sodeloval z Gorenjsko gradbeno družbo, in sicer predvsem na železniških projektih.