Hidroenergetski potencial Balkana vabi Slovence

Ljubljana – Hidroenergetski potencial Balkana je velik, zato se na tem področju odpirajo tudi možnosti za slovenska inženiring in tehnološka podjetja. Kolektor Turboinštitut je, denimo, končal projekt petih malih hidroelektrarn na makedonski reki Bošava.

Koncern Kolektor je včeraj v Kavadarcih v Makedoniji otvoril sklop petih malih hidroelektrarn, vpetih v namakalni sistem na reki Bošava. Pobudnik in nosilec projekta Bošava je Kolektor Turboinštitut, družba iz idrijskega koncerna.

Projekt zajema sistem petih malih hidroelektrarn ter obnovo in izgradnjo kanalov za dovod vode iz doline reke Bošave do sistema hidroelektrarn in za namakanje Tikveškega polja. Iz sistema se bo zagotavljala tudi vodooskrba občin Kavadarci, Rosoman in Negotino. Turboinštitut je vodil projekt, izdelal dokumentacijo, ga nadziral ter izdelal vso elektro in strojno opremo, razen generatorjev, je pojasnil Jože Ponikvar, direktor projekta Bošava. Ta je pojasnil, da je financiranje zagotovil Kolektor Group iz lastnih sredstev. »Projekt izgradnje petih malih hidroelektrarn na reki Bošava predstavlja nov mejnik za Kolektor Turboinštitut. Gre za prvi projekt, v okviru katerega smo preko javno-zasebnega partnerstva pridobili koncesijo, pridobili vsa potreba dovoljenja in v slabih dveh letih v sodelovanju z lokalnimi izvajalci zaključili vsa gradbena in ostala dela,« je povedal Franc Florjančič, direktor podjetja Kolektor Turboinštitut.

Ta je z javnim partnerjem Vodostopanstvo Tikveš, upravljalcem namakalnega sistema in nosilcem vodnih pravic, sklenil javno-zasebno partnerstvo za kombinirano rabo vode. Slovensko podjetje je v Makedoniji ustanovilo podjetje Hidrobošava, ki ima 27-letno koncesijo za rabo vode in je lastnik hidroelektrarn. Te so s proizvodnjo električne energije že pričele, predvidena proizvodnja je 33,6 gigavatnih ur električne energije letno, instalirana moč pa 10,88 megavatov.

Po besedah predsednika uprave Kolektorja Radovana Bolka koncern krepi svojo vlogo na področju inženiringa in postaja eden ključnih igralcev na področju elektro energetike: »Kupcem in partnerjem lahko ponudimo od transformatorjev in turbin z najboljšimi izkoristki do inženiringa na področju malih hidroelektrarn in postrojenj za pripravo pitne vode in čiščenje odpadnih vod.«

Sava neizkoriščena, Drina najbolj hidrološka

Kolektor Turboinštitut je v zadnjih 20 letih v Makedoniji dobavil elektro-strojno opremo za več kot 15 malih hidroelektrarn in sodeloval pri obnovi šestih velikih hidroelektrarn. Potencial za gradnjo hidroelektrarn v tej državi še vedno obstaja, prav tako v BiH in Srbiji, je dejal Ponikvar. Kolektor Turboinštitut v srbskem Priboju gradi hidroelektrarno, saj je tudi tam dobil koncesijo. »Najbolj pogost model v teh državah je, da podjetja, ki dobijo projekte, te tudi financirajo,« je pojasnil Ponikvar.

Glede priložnosti pri gradnji in opremljanju hidroelektrarn po Balkanu se strinjajo tudi v inženiring podjetjih Riko in GH holding. Direktor Rika Janez Škrabec je pred časom poudaril, da hidroenergetski potencial na Savi ni izkoriščen vse do Beograda. Z njim se strinja Blaž Miklavčič, predsednik upravnega odbora GH holdinga: »Celotni Balkan ima zelo veliko možnosti za gradnjo hidroelektrarn, največ v Evropi. Najbolj hidrološka reka je Drina, ki z več sto metrov padca pride na ravnino. Ta potencial je še v BiH, na Hrvaškem, v Črni gori, Srbiji, pa tudi v Sloveniji je še nekaj možnosti na Muri in srednji Savi.«

Miklavčič: Premalo podpore slovenske finančne industrije

V Riku so prepričani, da je potencial gradnje hidroelektrarn na balkanskih rekah za slovenska podjetja zelo velik, saj ta lahko izdelajo in zagotovijo vse dele oziroma sklope hidroelektrarne razen generatorja. Riko je bil na razpisu izbran za gradnjo hidroelektrarne Sveta Petka v Makedoniji. Pri gradnji tega energetskega objekta z letno proizvodnjo 66 gigavatnih ur elektrike je ob makedonskih podizvajalcih sodelovalo tudi več slovenskih podjetij, med njimi Litostroj Power, Korona, Iskra Impulz, Irma, Etra in tako dalje, so našteli v Riku.

Makedonska energetska družba ELEM, ki je bila investitor projekta, je sicer unovčila bančno garancijo zaradi zamude in napak na opremi, po mnenju Rika neupravičeno. Zato bo o sporu odločilo arbitražno sodišče. Riko sodeluje še pri gradnji hidroelektrarne Brežice, kjer gradijo tudi akumulacijski bazen, potegujejo pa se tudi za pridobitev posla izgradnje hidroelektrarne Vradnuk v Bosni in hidroelektrarne Boškov most v Makedoniji.

»Za izkoriščanje hidroenergetskega potenciala na Balkanu moraš biti investitor. To so dolgoročne in kompleksne investicije, kljub drastičnem padcu cen električne energije je ta posel še vedno konzervativno dobičkonosen. Tveganja je še vedno mogoče kompenzirati s pričakovanimi zaslužki,« je ocenil Blaž Miklavčič.

Koncern Kolektor je sam financiral projekt Bošava, Riko pa je za izgradnjo hidroelektrarne Sveta Petka najel kredit pri ameriški banki Depfa, a Miklavčič je opozoril, da je za take projekte težko dobiti finančno podporo: »V slovenski finančni industriji je za take projekte predvsem premalo znanja in zato tudi premalo poguma. Čeprav so bile banke sanirane z milijardami evrov, ne servisirajo potreb po obratnem kapitalu doma, kaj šele, da bi financirali projekte v tujini.« Možnost je, je dodal Miklavčič, če slovenska podjetja lahko dobijo tuje financerje, a ti imajo večkrat svoje domače izvajalce. GH Holding je v BiH gradil hidroelektrarno za avstrijskega investitorja.