Tiskane izdaje
Veljavni zakon o igrah na srečo za podeljevanje koncesij ne predpisuje posebnega postopka z javnim zbiranjem ponudb, nova ureditev pa predvideva to obvezo. Pogoji za javno zbiranje ponudb bodo podrobneje določeni v posebnem podzakonskem aktu, je na tiskovni konferenci poudaril državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko. Druga glavna novost se nanaša na število koncesij za opravljanje igralniške dejavnosti; to bo po novem omejeno. Natančneje: Trenutno je v Sloveniji podeljenih 39 koncesij za prirejanje iger na srečo, po novi ureditvi bi jih bilo največ 30.
»Predlog nove ureditve ne posega v razmerja med koncesionarjem in državo,« je poudaril Mitja Mavko. Skrb, da bi podeljevanje koncesij z javnim razpisom in zmanjšanjem števila koncesij odvrnilo lastnike igralnih salonov od razvoja igralniške dejavnosti, je zavrnil. Lastniki igralnih salonov tudi danes nimajo »avtomatičnega zagotovila«, da jim bo država podaljšala koncesijo za prirejanje iger na srečo, hkrati število izvajalcev iger na srečo v Sloveniji pada že nekaj let.
»Leta 2007 je bilo od iger na srečo 430 milijonov evrov prihodkov, lani pa le še 350 milijonov evrov. Menimo, da je 30 koncesij dovolj za ustrezno pokritost igralništva v Sloveniji,« je poudaril Mavko. Ministrstvo pri tem predlaga tudi, da uvedejo novo kategorijo koncesije za prirejanje iger na srečo - za tako imenovani igralniški zabaviščni center; za takšno vrsto koncesije se lahko poteguje družba, ki ima zaokroženo turistično dejavnost, ima vsaj 2000 igralnih salonov in vsaj sto igralnih miz, beremo v predlogu novega zakona.
Bo novi zakon privabil tuje vlagatelje?
Predlagane novosti se nanašajo tudi na prirejanje klasičnih iger na srečo, torej loterije in stav. Tudi pri tem bo število akterjev omejeno oziroma se uvaja monopolna dejavnost. »Za loterijske igre se neposredno z zakonom določi, da jih lahko prireja izključno Loterija Slovenije, ki je v državni lasti. Za prirejanje stav predlog zakona posebne družbe ne navaja, ampak se koncesija podeljuje le eni družbi za celotno prirejanje stav,« je predlog pojasnil Mavko.
Nova ureditev naj bi naredila pomemben korak tudi pri odpiranju vrat tujemu kapitalu na slovenski igralniški trg. »Doslej je za prirejanje iger na srečo veljala omejitev, da mora biti vsaj 50 odstotkov kapitala družbe, ki prireja igre na srečo, v državni lasti, po novem pa omogočamo več zasebne pobude v dejavnosti, vključno z mednarodnim kapitalom,« je med drugim poudaril Mavko.
Javni razpisi niso pisani na kožo Hitu
V Hitu po seznanitvi s predlogom novega zakona pripravljajo konkretne pripombe in predloge ter opozarjajo na nujnost sodelovanja pri oblikovanju nove igralniške zakonodaje. Prepričani so namreč, da je za ustrezno pripravo zakona in podzakonskih aktov o igralništvu pomembno in nujno sodelovanje z gospodarstvom, predvsem s Hitom, ki prispeva največji delež k realizaciji panoge igralniško-zabaviščnega turizma v Sloveniji, upravlja največje igralniške sisteme v evropskem merilu in državi plačuje največ igralniških dajatev.
»V preteklosti se je izkazalo, da so se zakonodaja in podzakonski akti pripravljali po meri igralnih salonov ali manjših igralnic, kar je v praksi omejevalo poslovanje velikim sistemom, kot je igralniško-zabaviščni center Perla,« opozarjajo.
Najbolj kritični po mnenju Hita ostajata področji koncesijske in davčne politike. »Osnutek zakona koncesijsko politiko rešuje oziroma zapleta z javnimi razpisi na vsakih pet let, davčne pa ne spreminja. Obdavčitev igralniške dejavnosti v predlogu je najvišja v regiji, v primerjavi z Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko,« poudarjajo.
Kot primer dobre prakse za prilagoditev koncesijskih dajatev in ustreznih olajšav poudarjajo prožnejšo davčno politiko v Italiji, ki omogoča vračanje dela pobranih davkov koncesionarjem. Neposredni konkurenti Hita (Casino Venezia, Casino San Remo, Casino Saint Vincent, Casino Campione) ta sredstva usmerjajo v marketinške programe in zato postajajo na trgu vse agresivnejši in uspešnejši.
»Konkurenčno poslovanje Hita onemogočajo tudi togi in dolgotrajni postopki certificiranja igralniške opreme, osnutek zakona pa po njihovem mnenju predvideva nadaljevanje politike strogega birokratskega nadzora, ki meji že na upravljanje ter zavira uvajanje novih tehnologij, tehnoloških rešitev, nadaljnji razvoj družbe Hit in igralniške panoge,« opozarjajo v družbi. Obenem se sprašujejo, zakaj se zakon iz leta 1995 sploh spreminja, če osnutek nove zakonodaje ne omogoča konkurenčnejšega in stabilnega poslovanja slovenskim igralnicam ter ne upošteva razmer na trgu, ki ga vidno zaznamuje svetovna gospodarska kriza.
»Nova zakonodaja naj bi odpirala poti in možnosti vstopa tujega kapitala na slovenski igralniški trg, v resnici pa ga omejuje. Ocenjujemo, da se potencialni investitorji glede na predvideno koncesijsko politiko, ki veljavnost koncesij omejuje na pet let, podaljšanje pa omogoča z javnim razpisom, za vlaganja ne bodo odločali,« meni Dimitrij Piciga, predsednik uprave Hita.
