Ljubljana – Zaradi sodelovanja Darsa s podjetjem Triniti PR oziroma njegovim lastnikom Tomažem Bračkom zahteva minister Zvonko Černač zamenjavo uprave in nadzornikov Darsa. Bračko za Delo pojasnjuje ozadje sodelovanja z Darsom.
Poročali smo, da je Dars nameraval Triniti PR najeti za pomoč pri komuniciranju z javnostjo pri projektu odstranitve cestninskih postaj na avtocestah. Posel menda ne bo sklenjen. A Tomaž Bračko je, kot je povedal za Delo, z Darsom do nedavnega že poslovno sodeloval. Pojasnil je, da v nasprotju z nekaterimi informacijami ni lobiral za upravo Darsa pri politikih in javnih uslužbencih, temveč je za približno 16.000 evrov upravi Darsa svetoval pri težavah s podizvajalci. Podizvajalci so namreč lani, tudi s protesti, od Darsa zahtevali plačilo za svoja dela na avtocestnem križu, saj jim propadli gradbinci storitev niso plačali.
Uprava Darsa je Bračka najela, ker je kot nekdanji novinar poznal delovanje medijev in imel z novinarji osebne kontakte. Zato je družbo, ki podizvajalcem del ni hotela poplačati, v medijih lahko predstavil v boljši luči, kot bi to uspelo Darsovi službi za odnose z javnostjo. Meni, da se je zaradi njegovega sodelovanja položaj za Dars končal relativno ugodno.
Podobna dela je Bračko za malo več kot 20.000 evrov opravljal tudi za Pošto Slovenije, v času javnih polemik o višini plače takratnega predsednika uprave Aleša Hauca. Spomnimo, mediji so jeseni 2010 razkrili, da si uprava Pošte izplačuje previsoke plače. Haucu so nato nadzorniki pošte plačo z 9400 znižali na 7100 evrov, vrniti naj bi moral tudi za približno 15.000 evrov preveč izplačane plače. Podobna usoda je menda doletela tudi druge člane uprave pošte.
Tomaž Bračko je takrat pomagal pri vzdrževanju ugleda poslovodstva, z drugimi besedami: s pomočjo svojih zvez z novinarji je želel upravo pošte v medijih predstaviti v čim lepši podobi. Tudi pri tem je bila njegova »primerjalna prednost« pred PR službo Pošte njegovo poznavanje novinarskega dela in novinarjev.
Z Darsom sodeluje tudi Vitoma PR
Sklepamo lahko, da bi podobno vlogo odigral tudi pri podiranju cestninskih postaj. Dars namreč v nasprotju z navodili ministra za infrastrukturo Zvonka Černača do 15. maja cestninskih postaj ni začel odstranjevati, zato uprava zdaj verjetno potrebuje podobno »medijsko podporo«.
Bračko je tudi 25-odstotni lastnik podjetja I-Splet, ki je pod blagovno znamko Webmama še včeraj oglaševalo »nadziranje in vplivanje na zapise na forumih, blogih, medijskih portalih, socialnih omrežjih«, torej pisanje pozitivnih komentarjev za naročnika pod članki in na forumih, kjer se o naročniku piše kritično. Tako direktor I-Spleta Klemen Janežič kot Bračko zagotavljata, da se s tem nikoli niso ukvarjali in da je bila to samo ena izmed idej za posel. Menda razvijajo aplikacije za Facebook, vendar naročnikov ne morejo izdati, saj da nobena aplikacija še ni končana. Kljub temu je julija lani ustanovljen I-Splet do decembra ustvaril 40.000 evrov prihodkov in 1200 evrov dobička.
Bračko je po nepreverjenih navedbah menda poslovno sodeloval tudi s podjetjem Vitoma PR, a tako on kot oba lastnika Vitome, Tomaž Zaviršek in Zdenko Škraban, to zanikajo. A tudi Vitoma PR poslovno sodeluje z Darsom, čeprav ima Dars svojo PR-službo – po pojasnilu Škrabana v imenu Darsa v zvezi z gradnjo predora Markovec sodelujejo z lokalnimi skupnostmi, tudi z občino oziroma upravno enoto. Zaviršek in Škraban sicer pri Komisiji za preprečevanje korupcije nista vpisana kot lobista in zatrjujeta, da se s tem ne ukvarjata. Kljub temu na spletni strani Vitome oglašujeta storitve lobiranja in poudarjata svoje izkušnje na tem področju. Zagrožena kazen za neregistriranega lobista je od 400 do 1200 evrov za vsak lobistični stik.
Nenavadna vpetost Mariborskih lekarn
Nenavadno je še sodelovanje Vitome in Javnega zavoda Mariborske lekarne. Spletna aplikacija Supervizor kaže, da je podjetje od lekarn od junija 2009 do danes skoraj vsak mesec dobilo točno 2400 evrov izplačila, do danes torej dobrih 70.000 evrov. Redna izplačila kažejo na stalno sodelovanje, a lekarne za PR-storitve niso objavile javnega naročila. Kot javni zavod so sicer zavezane, da morajo za storitve v vrednosti nad 20.000 evrov takšno naročilo objaviti. Vitoma PR je lani ustvarila za 166.000 evrov prihodkov ob le 996 evrih dobička.