Hramba podatkov je vse bolj kompleksna

Čeprav postaja poslovanje podjetij vse bolj globalno, se velja zavedati nekaterih lokalnih posebnosti in omejitev. Niti informacijska tehnologija ni imuna nanje, čeprav marsikdo meni nasprotno.

Če bi to držalo, bi podjetja iz panoge IT hitro ostala brez dela, saj bi večino aplikacijskih in infrastrukturnih poslov prevzeli svetovni velikani, kot so Amazon, Google, SAP in drugi, ki premorejo za slovenske razmere glomazne podatkovne centre oziroma računalniške oblake, kot jim zadnja leta raje rečemo.

Marsikatero domače podjetje se je zadnja leta srečevalo z izjemno strmo rastjo potreb po informacijskih tehnologijah bodisi zaradi razvoja lastnega poslovanja bodisi zaradi zahtev njihovih partnerjev/dobaviteljev/strank. Hramba in obdelava podatkov ter različnih digitalnih vsebin postajata naraščajoče obsežni in kompleksni, zato številna podjetja, posebno tista, ki nimajo lastnih oddelkov IT, iščejo ustrezne rešitve. Veliko se jih odloči za najem storitev pri zunanjem specializiranem ponudniku, saj tako ubije več muh z enim zamahom. Prvenstveno pridobijo večjo zanesljivost delovanja IT-opreme (zaradi pravočasnega in primernega vzdrževanja ter ustreznejšega okolja) in njeno večjo razpoložljivost, obenem pa se znebijo najrazličnejših omejitev ob hitri rasti obsega poslovanja. Skorajda vsi računalniški oblaki oziroma podatkovni centri omogočajo visoko skalabilnost in skoraj neomejeno razširljivost zmogljivosti glede na potrebe strank.

Ponudniki storitev iz oblaka in predvsem infrastrukture svoje poslovne modele gradijo na ekonomijah obsega – večji ko so podatkovni centri, cenejše so njihove zmogljivosti. A vendarle velikani ne poberejo vseh strank. Predvsem na račun dejstva, da ogromnih količin podatkov ni tako preprosto prenašati po svetu. Potem so tu še različne zakonodaje in regulative ali varnostna pravila, ki javnim organizacijam in podjetjem zapovedujejo, da morajo kritične in zaupne podatke hraniti znotraj meja svoje države ali regije. Lokalni oblaki imajo torej več kot dovolj razlogov za svoj obstoj in razvoj.

Storitveno usmerjena infrastruktura

Že od nekdaj velja, da imamo Slovenci radi »računalniške škatle« pod mizo in v omarah. Zdi se nam, da jih na ta način bolje obvladujemo. Pa jih res? Praksa vedno znova dokazuje, da je zadovoljstvo podjetij, ki so svoj IT predala v zunanje izvajanje, večje – vsaj v primerih, ko za IT ni skrbela namenska služba.

Strežniške aplikacije zahtevajo stalno dosegljivost in simetrično širokopasovno povezavo do interneta. Vsaka minuta nedelovanja strežniške aplikacije lahko pomeni zmanjšanje dohodka tako za lastnika kot za uporabnike. Podjetjem, ki želijo zagotoviti nenehno delovanje aplikacij z ustrezno odzivnostjo in obdržati skoraj popoln nadzor nad njimi, ponudniki ponujajo storitev gostovanja strežnikov, priključenih neposredno na infrastrukturo ponudnika. Gre za tako imenovano kolokacijo, pri čemer naročnik svoje strežnike preseli na infrastrukturo ponudnika in jih upravlja na daljavo.

»V podjetju Perftech opažamo povečano povpraševanje po storitvah kolokacije in virtualne kolokacije. Podjetja se zanje odločajo predvsem zato, ker vedo, da je naša IT-infrastruktura bolj učinkovito upravljana, skalabilna in bistveno cenejša kot njihova lastna. Za zagotavljanje stalne razpoložljivosti aplikacij in storitev iz oblaka je izjemnega pomena predvsem internetna povezava, stranke lahko do našega podatkovnega centra zakupijo tudi optične povezave, ki zagotavljajo najvišjo stopnjo povezanosti sistemov na primarni (»hišni«) in rezervni lokaciji (pri zunanjem ponudniku). Zanesljivo povezljivost zagotavljamo z najmanj dvema ponudnikoma dostopa do interneta, prav tako imamo do njih podvojene optične vodnike prek fizično različnih poti,« pove Tilen Rebec, direktor podjetja Perftech.

Čari virtualne kolokacije

Storitev oblaka kot storitev virtualne kolokacije postaja čedalje bolj priljubljena. Gre za pristop, pri katerem ponudnik strežnike z veliko zmogljivostjo in z ustrezno programsko opremo razdeli na več ločenih virtualnih strežnikov. Ti so med seboj neodvisni in ponudniku omogočajo poljubne možnosti pri dodeljevanju virov (zmogljivost diska, delež osrednjega procesorja, količina pomnilnika). Na virtualne strežnike lahko upravitelji IT naložijo poljuben operacijski sistem in aplikacije. Zanesljivost in varnost podatkov sta zagotovljeni, saj so vsa virtualna okolja med seboj ločena.

»Večina podjetij v svetu zadnje čase kot najbolj razširjeno storitev iz oblaka posvaja Microsoftov pisarniški paket Office 365 ter njegova orodja exchange, sharepoint in lync. Da oblak lahko gosti za poslovanje kritične sisteme in aplikacije, dokazuje tudi Perftechov poslovno-informacijski sistem Largo, ki je strankam na voljo kot storitev s poslovnim modelom mesečnega najema. Za vso infrastrukturo, programsko opremo in vzdrževanje skrbi ponudnik, ki se tudi obveže, da bo storitev zagotavljal nemoteno,« dodaja Rebec.

Virtualna kolokacija je podobno kot kolokacija zelo primerna tudi za eno najbolj klasičnih nalog podatkovnih centrov – varno hrambo podatkov. Številna podjetja in organizacije se odločijo za hrambo varnostnih kopij podatkov na drugi lokaciji, pri čemer se ta nahaja pri zunanjem, a še vedno lokalnem ponudniku. Tako si zagotovijo boljšo varnost poslovanja, skladno z lokalno zakonodajo, saj lahko v primeru katastrofe relativno hitro obnovijo z IT povezan del poslovanja.