Vipava – Včeraj se je iztekel rok za zbiranje zavezujočih ponudb za nakup skoraj 57-odstotnega lastniškega deleža Hranilnice in posojilnice (HP) Vipava, ki ga prodaja Kmetijska zadruga Vipava, da bi poplačala obveznosti precej zadolženega Agroinda.
Po naših informacijah sta ponudbi oddali vipavska občina in Deželna banka Slovenije, kar pa še ne pomeni, da bosta tudi postali novi lastnici hranilnice. Po mnenju nekaterih naj bi imela Kmetijska zadruga Vipava svojega favorita.
»Prispeli sta dve ponudbi, tako kot smo pričakovali. Oba ponudnika sta tudi že opravila skrbni pregled: eden od njiju je občina Vipava, drugi se ne želi razkriti. Seveda obstaja možnost, da ne izberemo nobenega od njiju. V tem primeru bodo imeli prednost pri nakupu notranji lastniki,« pravi Boris Bajc, direktor Kmetijske zadruge Vipava. To pa z drugimi besedami pomeni, da je 'v igri' za lastništvo hranilnice še vedno tudi Zadružna kraška banka iz Opčin, ki ima v HP Vipava trenutno 9,79-odstotni lastniški delež. »Iščemo strateškega lastnika, ki bo dobro ravnal z banko in bo zanjo plačal zadosten znesek,« zatrjuje Bajc. Denar, ki ga bodo dobili s prodajo, bo šel za delno poplačilo vipavskim kmetom, a ga za poplačilo vseh obveznosti zadruge zagotovo ne bo dovolj.
Hočejo svojo, primorsko banko
Medtem si konzorcij občin in malih lastnikov hranilnice prizadeva, da bi lastniki postali sami in tako ustanovili svojo, primorsko banko. »Zagotovo se bo Zadružna kraška banka trudila, da bi z likvidacijo dobila HP Vipava, mi pa se bomo tudi borili. Pri tem mislim na občine, podjetnike in druge, ki si prizadevajo, da bi hranilnica obstala. Računamo, da nam bo pomagala tudi Banka Slovenije. Mislim, da kapital, ki ga moramo zagotoviti za nakup, ni težava,« je prepričan ajdovski župan Marjan Poljšak. »V Kmetijski zadrugi Vipava so kmete prepričali, da jim Zadružna kraška banka edina lahko pomaga in da ima denar. Res je, da občine nimamo denarja za reševanje Agroinda, a tudi Zadružna kraška banka kmetom ne bo pomagala, da bi Agroind obdržali,« dodaja župan. Njegov osebni svetovalec za gospodarstvo Peter Velikonja pravi, da bi, če bi jim Kmetijska zadruga Vipava svoj lastniški delež v HP Vipava prodala, želeli v Slovenijo prenesti t. i. model švicarskih kantonalnih bank. »V Švici so lastnice teh bank občine in kantoni, in sicer z najmanj 35 odstotkov, večinski lastniki pa so podjetja.« Na vprašanje, ali je na Vipavskem podjetništvo še tako močno, da bi tako banko lahko zadržalo, odgovarja: »Najboljša podjetja Primorske smo že pozvali k prvi fazi nakupa, v drugi fazi bi sledila dokapitalizacija, v kateri računamo na vse druge primorske občine. Doslej se je odzvalo 15 podjetij, pri čemer nihče ne bi bil več kot 9,9-odstotni lastnik. Želimo si namreč razpršeno lastništvo.«
»Preprečiti likvidacijo ali stečaj«
V omenjenem konzorciju, na čelu katerega je vipavska občina, poudarjajo, da si bodo v prihodnje prizadevali, da ostanejo vsaj četrtinski lastniki HP Vipava, da bi preprečili njeno likvidacijo oziroma stečaj. »Predstavniki Zadružne kraške banke so že pred časom javno priznali, da je likvidacija HP Vipava edina možnost, da pridejo do njenega lastništva. Zato se lahko zgodi, da bodo v Kmetijski zadrugi Vipava prispele ponudbe obravnavali kot prenizke in tako imeli alibi, da uresničijo ta projekt,« meni Velikonja. »Mi pa Kmetijsko zadrugo Vipava opozarjamo, da bi v primeru likvidacije lahko izbruhnil škandal, ko bi varčevalci hoteli dvigniti svoje vloge, pa to ne bo več mogoče.«
Tiskane izdaje
