Tiskane izdaje
Ljubljana − Hypo Alpe-Adria-Bank je danes kot ena izmed članic skupine Hypo Group Alpe Adria (prej Hypo Alpe-Adria-Bank International) tudi uradno dobila novega lastnika. To je luksemburški holding Al Lake, ki je v lasti ameriškega sklada Advent International in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD).
Koliko je dosedanji lastnici Republiki Avstriji plačal za mrežo šestih bančnih skupin v petih državah JV Evrope (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora), še ni znano. Ob podpisu pisma o nameri, lani pred božičnimi prazniki, so se prodajalka in kupca dogovorili, da bo vrednost transakcije od 50 do 200 milijonov evrov, odvisno od poslovnih rezultatov skupine v letih 2014 in 2015.
Pri tem vse finančne linije Hete Asset Ressolution (Hypova interna slaba banka), ki jih je za več kot 2,2 milijarde evrov, ostanejo v Hypo mreži in bodo poplačane v prihodnjih letih. Po naših informacijah sta se nova lastnika v pogodbi zavarovala tako, da za morebitne nove obveznosti, ki bi se nanašale na poslovanje bank pred nakupom, prav tako odgovarja Heta.
Večinski, 80-odstotni delež skupine Hypo Group Alpe Adria (HGAA), ki skrbi za 1,15 milijona strank v 245 poslovalnicah s 6000 zaposlenimi in s skupno bilančno vsoto 8,4 milijarde evrov, je pridobil Advent.
S transakcijo je tudi izpolnjena zahteva evropske komisije, ki je septembra 2013 odobrila finančno pomoč avstrijske države Hypu, pri tem pa pogojevala prodajo mreže v državah bivše Jugoslavije do konca letošnjega leta.
»Bančno mrežo bodo vodili novoimenovani glavni izvršni direktor Ulrich Kissing, Johannes Proksch kot finančni direktor, Stefan Selden kot glavni upravljavec tveganj in Rainer Sichert kot glavni operativni direktor in vodja prodaje. Novi lastniki so potrdili člane uprav na lokalni ravni, Heribert Fernau bo tako še naprej opravljal funkcijo predsednika uprave banke v Sloveniji. JV evropska bančna mreža bo še naprej imela sedež v Celovcu ter bo delovala z avstrijsko bančno licenco,« so sporočili iz Hypa.
»Danes smo prevzeli lastništvo bančne mreže z močno pozitivno bilanco in zagotovljenim dolgoročnim financiranjem. Približno 1,2 milijona strank, 250 poslovalnic v petih državah, kapitalski delež nad 20 odstotkov, dolgoročna likvidnost v znesku več kot dve milijardi evrov, čisti portfelj z okoli 12 odstotki slabih kreditov in močna vodstvena ekipa nam dajejo odlično izhodišče za razvoj HGAA v banko, ki si jo bodo stranke rade izbrale za svojo,« je dejal Christian Stoffel, direktor družbe Advent International v Frankfurtu.
Za stranke ne bo sprememb
Neuradno se je Advent za nakup HGAA odločil na podlagi pozitivnih pričakovanj glede gospodarskega razvoja regije, kar pomeni, da je prostor za rast trga, hkrati so okoliščine omogočile tudi finančno ugoden nakup.
Advent Internetional je eden največjih globalnih zasebnih skladov, ki ima v več kot 300 naložbah po vsem svetu vloženih 28 milijard ameriških dolarjev. V več kot 20 državah po svetu ima razporejenih več kot 60 naložb v sektorju poslovnih in finančnih storitev, poleg tega sredstva vlaga v še štiri sektorje: zdravstvo; industrija; trgovina na drobno ter zabava; tehnologija, mediji, telekomunikacije.
Končni cilj kupcev je po naših informacijah povečati vrednost naložbe in jo v nekaj letih prodati ter s tem ustvariti zaslužek za svoje vlagatelje. Zato hočejo vzpostaviti stabilno in zaupanja vredno banko, povečati tržne deleže tako pri poslovanju s prebivalstvom kot z malimi in srednjimi podjetji.
»Kot solastnik smo se zavezali, da bomo prispevali k zagotavljanju odličnih storitev za stranke na področju poslovanja z občani, malimi, srednjimi in velikimi podjetji ter javnim sektorjem s ciljem, da postane HGAA ena od petih vodilnih bank v tej regiji,« je dejal Nick Tesseyman, generalni direktor EBRD.
V banke menda načrtujejo − tako Advent kot EBRD − vložiti toliko denarja, kot bo treba, da bodo dosegli cilj. Za rast je namreč potreben kapital, z zmanjševanjem stroškov ni mogoče doseči rasti. Napovedujejo pa se tudi prilagoditve v poslovanju. Prehod bo po pričakovanjih gladek, težko pa ga menda pričakujejo tudi v bankah, saj so bili zdaj zaradi lastništva avstrijske države pogosto omejeni.
Za stranke sprememba lastništva kratkoročno ne prinaša dodatnega dela, normalno poslujejo naprej. V prihodnje pa lahko pričakujejo novosti v ponudbi ipd.
»Ponovno delamo s polno paro, imamo močne in stabilne lastnike in odlično ekipo«, je dejal Ulrich Kissing, predsednik uprave Skupine. »Nameravamo znatno povečati našo rastočo bazo strank na področju občanov ter malih in srednjih podjetij ter ostati dober partner našim strankam na področju poslovanja s podjetji in javnim sektorjem.«
Preiskave in sodni postopki
Mednarodna skupina Hypo Alpe-Adria-Bank Interational s sedežem v Celovcu je nastala v začetku 90. let s (politično delegirano) širitvijo Landes Bank v lasti avstrijske Koroške v Slovenijo (1994) in v naslednjih letih še na Hrvaško, v BiH, Srbijo in Črno goro. Banka je pred krizo hitro rasla, tudi na račun odobravanja posojil podjetjem brez poprejšnjega preverjanja posojilne sposobnosti kreditojemalca. Banka je v nekaj letih postala ena najpomembnejših v regiji.
S krizo so se začele težave, visoki dobički so se obrnili v globoko finančno luknjo, v naslednjih letih so na plan prišle še številne neprevilnosti, ki so jih v regiji zakrivila vodstva bank in lizinških hiš v sodelovanju z nekaterimi politiki in podjetji.
V Sloveniji je nadzorni svet zaradi suma nečednih poslov celotno vodstvo zamenjal februarja 2011. Avstrijski varnostniki so tistega dopoldneva preprečili dostop do pisarn najmanj takratnemu predsedniku prave banke Antonu Romihu, članoma uprave Urbanu Golobu in Andreju Lahu ter generalnemu direktorju Hypo Leasinga Andreju Potočniku z direktorjema Franzem Marcelom Sumperjem in Aleksandrom Skubicem.
Na podagi dokumentacije, ki so jo na dan preiskave odnesli iz banke v Ljubljani avstrijski preiskovalci − profesionalno skupino CSI Hypo, ki jo je sestavljalo kakih sto preiskovalcev in strokovnjakov in je iskala morebitne enpravilnosti, je avstrijsko finančno ministrstvo ustanovilo leta 2010 −, so v Hypu vložili dva paketa ovadb. Avgusta 2012 so se nanašale na kazniva dejanja, ki naj bi jih nekdanji vodilni v družbi Božidar Špan, Anton Romih in Andrej Potočnik storili v povezavi z nakupom in financiranjem zemljišč v Trzinu in Kranju, s financiranjem podjetja Gina in upravljanjem nepremičnin.
V drugem paketu, aprila 2013, so se na seznamu znašli Božidar Špan, Anton Romih, Andrej Potočnik, Andrej Lah, Urban Golob in Andrej Oblak, obtožbe pa jih bremenijo nepravilnosti pri prodaji zemljišč za trgovski center na Ptuju, pri financiranju stanovanjskega projekta Grbina in za neodgovorno financiranje fizične osebe pri nakupu delnic enega izmed podjetij.
Bera v Sloveniji: dve obtožnici, obtožni predlog in štiri zahteve za sodno preiskavo
Iz specializiranega državenga tožilstva so nam na vprašanje, koliko obtožnic so do zdaj v povezavi z omenjenimi obtožbami že spisali proti Andreju Potočniku, Antonu Romihu, Božidarju Španu, Andreju Oblaku, Urbanu Golobu in Andreju Lahu, odgovorili, da »je v zadevi Hypo Upro vložena obtožnica proti dvema osebama, v primeru Hypo Ena in Hypo Nepremičnine, KPN ter Gina pa je vložena obtožnica proti petim osebam zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ter ponarejanje listin (člena 244 in 252 kazenskega zakonika).«
Vložili so tudi obtožni predlog proti eni osebi zaradi krive izpovedbe, v štirih zadevah pa je vložena zahteva za sodno preiskavo.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so potrdili, da postopek v zadevi Hypo Upro, v kateri sta se na zatožni klopi znašla Andrej Oblak (nekdanji direktor Hypo Alpe Adria Consultance) in gradbinec Jože Andrelič, še ni končana. Kot smo že pisali, je sicer Anderlič že aprila priznal, da je pri prodaji in nakupu deleža v tem podjetju protipravno pridobil 800.000 evrov.
Na sodišču so še pojasnili, da obtožnica v drugem primeru, proti petim osebam, še ni pravnomočna, več podatkov pa v tej fazi postopka še ne morejo posredovati.
Hrvaški preiskovalni novinar Domagoj Margetić je sicer po poročanju tamkajšnjih medijev na nedavni novinarski konferenci, na kateri je predstavil ugotovitve iz afere Hypo, ocenil, da je večino škode, ki sta jo zaradi Hypa imeli avstrijska država in dežela Koroška (po njegovi oceni 30 in 11 milijard evrov), nastala na Hrvaškem. »Večina škode je nastala zaradi poslov s pravnimi in fizičnimi osebami na Hrvaškem,« je dejal. Margetić sklepa, da se je prek Hypo skupine na Hrvaškem od začetka 90. let na tajne račune v tujini steklo 47,7 milijarde evrov.
