IGM: povpraševanje je, cene ni

Letos le minimalni dobiček zaradi nenehnih podražitev energenta in odpisov terjatev do SCT ter Merkurja.

Objavljeno
10. oktober 2011 20.42
Posodobljeno
10. oktober 2011 21.30
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje

Zagorje – V zagorski IGM, Industriji gradbenega materiala, računajo, da bodo letošnje leto sklenili z minimalnim dobičkom kljub vse dražjemu energentu in kljub temu, da so morali iz naslova stečajev SCT in Merkurja odpisati prek 260.000 evrov terjatev.

Do polletja so namreč prodali in ustvarili polovico planiranih letnih količin in prihodkov: s prodajo 140.000 ton izdelkov so zaslužili šest milijonov evrov, ob koncu leta planirajo prodajo 300.000 ton izdelkov in 12 milijonov evrov prihodkov. Monopolne podražitve energije na slovenskem trgu že nekaj let klestijo dobiček v IGM ali kot pravi direktor Emil Šabanovič: »Naraščajočih stroškov za zemeljski plin – v pol leta se je podražil za tretjino – ne moremo v celoti preliti v prodajne cene svojih izdelkov, od tod med drugim le minimalni dobiček.«

Proti monopolnim cenam se lahko »borijo« le s povečanim obsegom poslovanja. Po kriznem obdobju v predelovalni industriji (od oktobra 2008 do septembra 2009), kamor IGM proda 85 odstotkov svoje proizvodnje (15 odstotkov je odpade na individualni trg), je povpraševanja zdaj dovolj. Zdaj 50 zaposlenim težave, kot rečeno, povzroča razmerje med vhodnimi stroški in prodajnimi cenami.

Odlaganje nenevarnih odpadkov v kamnolomu Lipovški vrh prinese v IGM le »obrobne« zneske, kakor se je izrazil Emil Šabanovič: v strukturi prihodkov je to pol odstotka ali 60.000 evrov. Kar štirikrat toliko pa je IGM lani in letos izgubil zaradi odpisov terjatev do SCT in Merkurja: »Glede na prednostna poplačila bank in drugih upnikov se bojim, da navadni upniki denarja ne bomo videli.«

Vir milijon evrov vrednih vlaganj, ki jih bo IGM kljub vsemu izpeljal v letošnjem, 207. letu obstoja, bodo predstavljali krediti Eko sklada in letna amortizacija v višini 800.000 evrov. Večina vlaganj bo ekoloških oziroma v zmanjševanje hrupa in prahu, to je v klasirnico drobljenega apna in v nove filtre v treh hidrarnah, lotili pa se bodo tudi priprav na investicijo v zmanjševanje CO2 oziroma v možnosti uporabe biomase v njihovem procesu.