Tiskane izdaje
Ljubljana – Ekipa Buzzmade raziskuje uporabnost moke črvov mokarjev za prehranske namene človeka. Moko lahko uporabimo tudi v smutijih kot beljakovinski dodatek. V kratkem bo ekipa odprla podjetje v tujini, saj pri nas ni zakonodaje, ki bi urejala rejo in prodajo insektov za prehrano človeka.
Podjetje bodo odprli v eni izmed držav, ki so zakonsko uredile, da rejci lahko vzgajajo insekte in jih prodajajo za prehrano človeka. Izbirajo med Veliko Britanijo, Nizozemsko, Belgijo in Dansko. Kot pravi vodja ekipe Buzzmade Domen Krč, naj bi do konca leta uredili zakonodajo za celotno EU, a bo, preden Slovenija to uvede v svoj pravni red, trajalo še kakšno leto. »Mi pa bi radi že prej začeli prodajati na trgu,« je dejal. Zato zdaj raziskujejo, kje so najboljši pogoji za ustanovitev podjetja, preverjajo različne dejavnike, od davčnih olajšav do spodbud za mlada podjetja.
Iščejo pravi produkt
Preizkušajo tudi recepte za prvi produkt. Izbirali bodo med beljakovinsko ploščico, čokolado, obogateno z beljakovinami mokarjev, in špageti. »Raziskujemo trg in s pomočjo biotehniške fakultete delamo raziskave na področju hrane. Za zdaj še raziskujemo, kaj naj bi bil naš produkt,« razloži Krč. Sama moka je na trgu še precej draga, saj je treba za kilogram odšteti okoli 70 evrov. To si proizvajalci za zdaj še lahko privoščijo, saj je rejcev malo. Ko bo teh več, bo tudi cena padla. »Ko bo tehnologija to dopuščala, bo reja insektov cenejša kot reja drugih živali,« pravi Krč.
Pri Buzzmade so se za mokarje odločili zaradi preproste vzgoje. Gojijo jih sami, a dokler nimajo certifikatov in drugih potrdil, da se jih lahko uporablja za hrano, vse, kar imajo, porabijo za raziskave in lastne recepte. Za večjo rejo pa bodo morali proučiti tudi optimizacijo proizvodnje. Ko bo zakonodaja to področje uredila, bodo tudi v Sloveniji postavili svojo proizvodnjo.
Za kilogram moke potrebujejo okoli 10.000 mokarjev. »Živa masa vsebuje 70 odstotkov vode, tako da je za en kilogram moke potrebnih tri kilograme žive mase,« razlaga Krč. Mokarje pasterizirajo, posušijo in zmeljejo v prah, ki ima približno 55 odstotkov beljakovin, nekaj maščobe in okoli 12 odstotkov vlaknin, kar pomeni, da se po sestavi uvršča med visoko beljakovinsko hrano.
Za zdaj razvoj financirajo sami, ko bodo ustanovili podjetje in imeli prve izdelke, pa bo treba poiskati investitorja, ki bo bodisi vložil v proizvodnjo bodisi v razširitev prodaje.
Največ izdelkov v ZDA
Na svetu je 1900 vrst užitnih insektov, več raziskav opravljajo na šestih vrstah, ki so jih prepoznali za takšne, da bi lahko prve prišle na mize uporabnikov, med njimi so tudi mokarji, kobilice in črički. Panoga je zelo mlada, največ tistih, ki imajo končne proizvode za uporabnike, pa prihaja iz ZDA. Na trgu so že beljakovinske ploščice, špageti in čips. Prva konkurenca na evropskih tleh, proteinska ploščica, se je pojavila pred kratkim. »Konkurence je še dokaj malo, a hitro raste, z ureditvijo zakonodaje za to področje pa bo prišlo do izbruha iz vseh držav, tako da bo tekma huda,« pravi Krč in dodaja: »Ker zakonodaja na tem področju še ni urejena, se v ta sektor manj vlaga. Z ureditvijo področja pa pričakujemo, da se bo v to panogo stekal javni in zasebni kapital.«
Ekipa, ki jo poleg Domna sestavljata še Krištof Horvat in Jurij Bajželj, je z idejo navdušila že na vikendu Startup, ki so ga pripravili na biotehniški fakulteti, kjer so zmagali. Sodelujejo tudi z večjimi živilskimi podjetji pri nas, ki jih alternativne snovi za inovativne izdelke v prihodnosti zanimajo. Na biotehniški fakulteti so naredili manjšo promocijo moke v obliki beljakovinsko obogatenih palačink, predstavili so se tudi na športnem dogodku na Brdu pri Kranju. Odzivi preizkuševalcev so bili dobri.
