Tiskane izdaje
Šentrupert – Franc Frelih je pred leti na čestitke za dobro uvrstitev v tekmovanju za gazele odgovarjal, da se bo odrekel tekmovanjem in priznanjem, ker so takoj zatem v podjetje prišli inšpektorji. Našli niso nič, Frelih pa se je v zvezi z nagradami moral omehčati. Zdaj se jim je pridružila nagrada GZS.
Podjetnik Franc Frelih je prestižno nagrado Gospodarske zbornice Slovenije prejel za dolgoletno uspešno vodenje srednje velike družbe Plasta v dolenjskem Šentrupertu. Plasto je ustanovil leta 1980. Zdaj je eno največjih slovenskih podjetij za predelavo plastike in vodilni proizvajalec PELD- in PEHD-regenerata.
Komisijo je prepričalo več stvari. Plasta z lastnim znanjem, sodobno tehnološko opremo in računalniško podprtimi sistemi izdeluje različne vrste tehnološko zahtevnih folij in polietilenske, tudi biorazgradljive vreče. Okoljsko ozaveščenost potrjuje tudi tako, da od partnerjev prevzema ostanke folij in jih reciklira, za kar so razvili posebni proizvodni liniji. Podjetje se je vključilo tudi v evropski projekt PLASTiCE, katerega cilj je odprava omejitev, ki preprečujejo hitrejšo in bolj množično uveljavljanje trajnostnih vrst plastike, predvsem pa biorazgradljive plastike in plastike na osnovi obnovljivih virov.
Družbeno odgovornost podjetje izkazuje s podporo kulturnih, športnih, humanitarnih dejavnosti. Franc Frelih pravi, da nekdo mora pomagati, in če ni drugih večjih podjetij, so to oni. Za to seveda nista dovolj le dobro srce in volja, ampak tudi uspešno poslovanje. Plasta, ki na konkurenčnem italijanskem trgu dosega povprečno 21-odstotno rast, ima skoraj trikrat višjo dodano vrednost na zaposlenega in nižje stroške dela od panoge, izrazito visoki so tudi prihodki na zaposlenega in donosnost kapitala in sredstev.
Dobri rezultati so Plasti in Frelihu pred leti omogočili nakup konkurenčnega podjetja Plama Termoplast iz Podgrada pri Ilirski Bistrici, kar je po svoje koristilo tudi Šentrupertu, kjer širitev in povečevanje proizvodnje na obstoječi lokaciji sredi lepe okolice nista prišla v poštev. Zgradila je tovarno SEP v Mokronogu, ki z izdelki pralne tehnike za avtomobilsko industrijo in industrijo bele tehnike daje kruh 120 zaposlenim, ima pa tudi podružnico v BiH.
Podjetje, ki je imelo sprva tri zaposlene, je začelo v Plasti, kjer pa je bilo zanj kmalu premalo prostora. Z odkupom večinskega deleža je Frelih verjetno rešil nekdanji mirnski ponos Dano, ki ji je šlo vse slabše. Zdaj ji gre že leta spet dobro, najbolj zaradi vode in sokov iz domačih surovin. Frelih je večkrat povedal, da se je za to potezo, ki se je na koncu potrdila kot dobra poslovna odločitev, odločil zaradi čustvene vezanosti na tovarno. Dana je bila od nastanka pojem mirnske doline, njegov oče Jože Frelih pa je bil v njej nekaj časa tehnični direktor.
Frelihovi so v Šentrupertu in daleč naokrog znana družina. Oče Jože, ki je ob Dani in zasebništvu nadaljeval in krepko razširil vinogradniško vinarsko tradicijo deda Jožefa in očeta Franceta (naredil je prvo penino na Dolenjskem), je tudi prvi častni občan mlade občine Šentrupert. To tradicijo s Hišo vina Frelih v občinskem središču po smrti sina Jožeta nadaljuje drugi sin Peter, arhitekt.
Največ družinam v Mirnski dolini in še drugje pa daje kruh tretji sin Franc. Ekonomist, ki je eden premožnejših Slovencev, in njegova družina bolj od življenja na veliki nogi cenijo družino, prijatelje, kulturo, šport, druženje z naravo. Prvi mož šentrupertske Plaste tudi nikoli ne pozabi očetovega nasveta, da si zaposleni nič manj ne želijo primernega zaslužka, zato s plačami v Plasti ni težav.
