Ime dneva: Naprave komunicirajo med seboj in ustvarjajo prihranke

Ljubljana – Obkroženi smo z vse več pametnimi napravami, senzorji, delovni procesi se vse bolj digitalizirajo in avtomatizirajo, kar pa za uporabnike postaja vedno večji izziv. Predvsem njihovo spremljanje in nadziranje ter optimizacija delovanja, saj naprave mnogokrat delujejo z različnimi protokoli in programskimi okolji, vsaka od njih pa želi vsiliti svojega.Povezovanje v centralni sistem proizvajalcem prinaša priložnost za povečevanje konkurenčnih prednosti. Še posebej se to kaže na področju onesnaževanja okolja ter pritiskih na učinkovito rabo energije oziroma njenega (pametnega) upravljanja, kjer bodo v prihodnje ekološke inovacije v povezavi z IKT in internetom stvari (IoT) imele eno osrednjih vlog.

Priložnost na tem področju so zaznali tudi v ekipi Amibit in razvili rešitev za komunikacijo z že obstoječimi napravami na objektih, ki temelji na krmilniku Amihub, za katerega so prejeli dve nagradi (zlato regijsko priznanje GZS in SŠGZ za inovacijo in do okolja prijazen izdelek leta 2017).»Naprave so lahko zelo različne in ravno v fleksibilnosti povezave različnih naprav na enoten sistem se skriva ena naših ključnih prednosti. To nam omogoča uporabo sistema na različnih segmentih in prilagajanje potrebam različnih segmentov uporabnikov, na primer v energetiki, komunali, proizvodnji, prometu, razsvetljavi,« razlaga partner v startupu Amibit Mitja Ruzzier. Krmilniki se povezujejo v centralni sistem prek simetrično in asimetrično šifrirane mobilne povezave LAN ali WiFi.

Podjetje ima največ izkušenj v energetiki, s krmilniki na objektih, na katerih lahko upravljajo temperature v posameznih prostorih (radiatorje, konvektorje ipd.), proizvajalce toplotne energije (toplotne črpalke, peči), ogrevalne kroge, klimatske naprave, prezračevanja, konične moči električne energije, spremljajo porabo vseh energentov in prek samodejnega energetskega knjigovodstva omogočajo tudi ciljno spremljanje uporabe energije. Razvoj deloma financirajo z različnimi razpisi, večji del pa s prihodki, ki jih ustvarijo na trgu.»Trenutno imamo tržno validiran produkt, razvoja pa še zdaleč ni konec. Predvidevamo, da bomo še nekaj časa sredstva lahko črpali iz lastnih prihodkov ter razpisov, a bo v določenem trenutku, predvsem za vstop na tuje trge, potreben kakšen strateški partner,« pravi Ruzzier.

Testiranje različnih modelov

Njihov trenutni prevladujoči poslovni model je nakup celovite rešitve energetskega informacijskega sistema. Testirajo pa tudi drugačne modele. Ko je rešitev nameščena in uporabniki izšolani, imajo stranke še mesečni strošek vzdrževanja in prenosa podatkov, kar znaša od 20 do 50 evrov na objekt. To vključuje vse posodobitve, prenose podatkov in neomejeno število uporabnikov.»Imamo pa primere, ko z nekaterimi strankami testiramo modele delitve prihrankov, a treba je zelo jasno vedeti, kaj pomeni »normalna raba« in kje se začnejo prihranki. V teh primerih je zato prvi korak nadzor, da se spozna normalno delovanje in oceni ciljna poraba. Ravno tako v nekaterih primerih ponujamo možnost »nakupa storitve«, a samo pri monitoringu, kar pomeni, da ni potrebna začetna investicija in da se stranka zaveže, da bo določeno število let to najemala,« dodaja Ruzzier.Konkurenca na različnih ravneh

Konkurenca Amibitu pri sistemih za upravljanje energije v objektih je na različnih ravneh od energetskega knjigovodstva do monitoringa. Pri Amibitu želijo v prihodnje iti še korak dlje in sistemu dati toliko »pameti«, da bo na podlagi množice podatkov iz različnih naprav in »analize obnašanja« poskušal sam iskati in podajati predloge za optimizacijo delovanja celotnega sistema. »Tu pa vstopamo že na področje umetne inteligence,« opozarja Ruzzier.

Posebna prednost Amibitove rešitve, ki se nanaša predvsem na krmilnik in procese v ozadju, je visoka stopnja varnosti pri prenosu podatkov, ki je z naraščanjem osveščenosti vedno bolj v ospredju pri kupcih. Komunikacija poteka s pomočjo simetričnega in asimetričnega šifriranja podatkov, za katero se predvideva, da bo varna za naslednjih 10 do 20 let. »Omenil bi še fleksibilnost krmilnika glede povezav, preprosto namestitev in cenovno konkurenčnost,« prednosti njihove rešitve pred konkurenco našteva Ruzzier.Na tuje trge s partnerji

V naslednjih dveh letih bo podjetje širilo mrežo strank v Sloveniji in iskalo partnerje za vstop na tuje trge. Okrepili bodo razvojni del ekipe. »Idej, kaj bi lahko vse počeli, nam nikakor ne zmanjka. Cel kup jih prihaja tudi od naših uporabnikov, s katerimi tesno sodelujemo, da bi čim bolj izpopolnili uporabniško izkušnjo naših rešitev. Prišel bo tudi trenutek, ko bomo vstopili na trg končnih uporabnikov, a to za zdaj še ni zrelo,« napoveduje Ruzzier.