Tiskane izdaje
Ljubljana – Anja Korenč in Matic Batagelj sta pred slabimi tremi leti začela ustvarjati znamko I Like Tofu. Delala sta v marketingu za živilsko industrijo in si vseskozi želela svoj produkt. Rada imata tofu in tako sta se odločila, da bo to njun prvi izdelek.
»Poznala sva proizvajalca in nekako je zrasla ideja, da razvijemo svoje produkte,« o začetkih razlaga Batagelj. Za okuse osmih biotofujev, oblikovanje blagovne znamke, embalažo sta poskrbela sama z Anjo, za proizvodnjo pa podjetje iz Komende.
Nekako sočasno so spoznali še italijansko podjetje, ki jim pomaga pri prodaji v Italiji. Z njihovo pomočjo so že novembra 2015 osem, po okusu različnih biotofujev prvič postavili na police dveh italijanskih trgovskih verig. V začetku lanskega leta so na seznam dodali še ekološke trgovine po Sloveniji. Po osvojitvi nagrade za najboljši domači izdelek po izboru potrošnikov na natečaju Agrobiznis junija 2016 pa so dobili še prostor na policah največjega slovenskega trgovca. »Nagrada za Inovacijo leta 2017 v kategoriji sojinih izdelkov, ki jim jo je podelil Inštitut za nutricionistiko, je bila nato še dodatno potrdilo, da se gibljemo v pravo smer,« pravi Anja.
Najprej na vrsti Avstrija
Za letos si želijo, da bi izdelki I like Tofu prišli na police avstrijskih trgovin. Pogovarjajo se že s trgovsko verigo, ki bo poleti v manjšem številu trgovin testno predstavila slovenske tofuje, jeseni pa bi jih morda lahko že imeli v redni prodaji. Nato se želijo širiti na nemško govorečih trgih, pa vstopiti tudi v Francijo, Veliko Britanijo in Skandinavijo. »Vse je odvisno od sredstev, ki jih bomo imeli na voljo. Vsaka država ima svoje specifike, zagotovo pa bomo morali za širitev okrepiti tudi ekipo,« razlaga Matic.
Na slovenskem trgu ima še precej potenciala distribucijski del, ki je v tem poslu najožje grlo. »Najprej je treba nekaj izdelati in imeti to v skladišču, potem pa še spraviti na police,« o tem, da posel ni mačji kašelj, pravi Batagelj.
Izdelki I Like Tofu so primerni za trge zahodne Evrope, bolj urbane predele in manjša, univerzitetna mesta. S partnerskim podjetjem iz Avstrije, ki jim pomaga pri razvoju avstrijskega trga, so se pred kratkim lotili raziskave trga, da preverijo konkurenco, cenovno politiko in podobno, da se vnaprej lahko pripravijo za vstop na trg. Proizvodnja bo ostala v Sloveniji, saj je kakovost tofuja pogojena z več dejavniki, kot so kakovost vode, znanje proizvajalca in oprema. Načrtujejo in tudi že razvijajo nove izdelke, a kot pravi Batagelj, je najprej njihov fokus osem tofujev, za katere morajo okrepiti prodajo.
Conda in tuji investitorji
Investicije iščejo prek kampanje na platformi za množično investiranje Conda. Pogovarjajo pa se tudi z zasebnimi, večinoma tujimi, investitorji, ki bi jih zanimalo strateško partnerstvo. Za Condino kampanjo so se odločili, ker so ugotovili, da za korak naprej potrebujejo dodatna sredstva.
»Všeč nam je bilo, da gre za množično investiranje, pri čemer podporniki investirajo v podjetje v obliki podrejenega posojila,« razlaga Batagelj. Kampanja bo trajala do konca julija, zbrati pa želijo 150.000 evrov investicij. Vsakdo lahko investira že od 100 evrov naprej. Investitorji pa v zameno dobijo simbolično nagrado in donos na investicijo. Zbrana sredstva jima bodo omogočila razvoj novih produktov in širitev na nove trge.
»V tem trenutku si resnično želimo podjetje in blagovno znamko popeljati na višjo raven. Radi bi več ljudem pokazali, da obstaja alternativa. Da je vredno zbrati pogum in v svojih jedilnikih zmanjšati živila živalskega izvora. Ker bo to dobro za naše zdravje in počutje, za živali, za naš planet ter za generacije, ki prihajajo,« pravi Korenčeva.
Konkurenca je vse močnejša, saj so tudi velika podjetja prepoznala priložnost za rastlinske izdelke. »Panoga raste, ljudje se vse bolj obračajo k rastlinski prehrani, opuščajo meso v svojih jedilnikih. Po eni strani je to za nas slabo, ker smo majhni, po drugi pa je dobro, da se celoten sektor krepi. Mi moramo pomanjkanje sredstev, našo majhnost kompenzirati s tem, da smo bolj avtentični, da živimo ta »lifestyle«, da se z obrazi postavimo za blagovno znamko,« razlaga Batagelj.
