Ime dneva: Tam-Durabus

Maribor - »Storili smo, kar smo obljubili na začetku. Dejali smo, da bo v pol leta za nas delalo 70 ljudi. Zdaj, ko je minilo več kot pol leta, smo dosegli zaposlitev več kot sto delavcev,« poudarja direktor nove tovarne avtobusov Tam-Durabus Holger Postl. Po njegovih besedah tudi prodaja poteka po načrtih.

»Zagotovo bomo še rasli in še bomo zaposlovali,« je odločen 34-letni Avstrijec Holger Postl, za katerim je kljub mladosti že zavidljiva kariera. Med drugim je kot pripravnik delal pri podjetju BMW, pozneje pa je bil pri družbi Man, proizvajalcu tovornjakov in avtobusov, projektni vodja za Kitajsko, Rusijo, Indijo in Brazilijo.

Vodenje Tam-Durabusa v večinski kitajski lasti je Postl prevzel letos spomladi in že ob odprtju napovedal, da se želijo po kakovosti uveljaviti kot zahodnoevropski proizvajalec. »Lahko rečem, da se zagotovo približujemo cilju,« pravi. Po njegovih besedah je že slovenska mentaliteta takšna, da je bolj usmerjena na zahod kot vzhod: »Imamo kitajskega lastnika, a naša veriga dobaviteljev je po večini spletena okrog tovarne, iz lokalnih dobaviteljev in z zahodnoevropskimi komponentami (menjalniki, motorji ...). Na tem področju ne delamo kompromisov. Ponujamo zelo evropski proizvod, na trgu pa želimo vzbuditi vtis, da smo mladi, odprti in fleksibilni, in ne stari, počasni in konservativni.«

Tam-Durabus, ki ima proizvodno halo nekdanje Tovarne vozil Maribor (v stečaju) za zdaj še v najemu, a jo namerava odkupiti, na trg prodira s tremi vrstami proizvodov: turističnim, letališkim in mestnim avtobusom. Postl napoveduje, da bodo letos izdelali od 60 do 70 avtobusov, pri čemer je pomembno, da imajo zanje tudi naročila.

Čeprav so lastniki mariborske tovarne avtobusov Kitajci, Postl kitajskega trga ne vidi kot zelo pomembnega za Tam-Durabus. Glavni trg za turistične avtobuse je srednja Evropa (z odmiki proti zahodu in vzhodu), največ jih prodajo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji in po novem tudi v Estoniji.

Trg za letališke avtobuse, ki jih je proizvajal že TVM, je veliko večji. Prodajajo jih lahko po vsem svetu, pri čemer Kitajska spet ni na vrhu lestvice, ugotavlja Postl, saj ima svoje dobavitelje, ki ponudijo vozila z nižjo ceno, a tudi slabšo kakovostjo. Glavna trga Durabusa za letališke avtobuse sta zdaj Bližnji vzhod in Rusija, počasi pa prodira tudi v Italijo in Španijo.

Pomemben segment je razvoj mestnih avtobusov, zlasti na električni pogon in posledično na indukcijsko polnjenje. V ta namen bo Tam-Durabus letos od države prejel 3,3 milijona evrov nepovratnih sredstev za tuje investicije. Postl je povedal, da naložba zahteva precej denarja, zato so želeli, da pri tem sodeluje tudi država. Sami bodo v projekt vložili približno 15 milijonov lastnega kapitala, ne nazadnje bo treba zaposliti dodatno delovno silo: »Če gremo v ta projekt, potem želimo videti, da so naši napori cenjeni. Pravzaprav pa se bo denar, ki ga bo zagotovila država, kmalu vrnil v obliki davkov, kar se bo Sloveniji izplačalo.«

Prav lastni razvoj je ena ključnih prednosti na trgu, zlasti če se želi Tam-Durabus uveljaviti kot zahodnoevropski proizvajalec. Ekipa desetih inženirjev, ki so večinoma delali že v TVM, je sposobna razviti avtobus, kar za proizvajalca velikosti Durabusa ni običajno, saj takšni proizvajalci le kupujejo komponente in iz njih sestavljajo vozila. »Mi delamo drugače,« pravi Postl. »Kupljene komponente integriramo v svojo lastno tehnologijo, kar nam omogoča, da smo nekako neodvisni od velikih igralcev na trgu.«

Postl predvideva, da bo rast podjetja na začetku ogromna, v prvem letu skoraj stoodstotna. A po treh do štirih letih naj bi se počasi ustavila pri številki 300 avtobusov na leto in največ 300 zaposlenih: »To je zdravo za podjetje. Vse, kar je več, je nerealno in bi le povzročilo težave v proizvodnem ciklusu.«