Tiskane izdaje
Ljubljana – Aleš Pavlin in Jošt Laznik razvijata sistem, ki lahko naredi konec neracionalnemu zapravljanju za škodljive kemikalije in bistveno zmanjša porabo časa za pregled stanja kmetijskih in gozdnih površin. Bistvo sistema so brezpilotna letala, ki skenirajo območje, iz pridobljenih podatkov pa vidijo, na katerih delih so prisotni t. i. stresi.
»Testirali smo neko elektroniko in ob tem ugotovili, da na nekaterih delih polj podatki odstopajo. Začeli smo raziskovati, zakaj je tako, in prišli do tega, da lahko na podlagi valovnih dolžin svetlobe ugotavljamo intenziteto rastlin,« o začetkih govori ustanovitelj Airlabsa Aleš Pavlin. Omenjeni podatki so predvsem uporabni na velikih površinah, ki kmetu hkrati skrajšajo čas pregleda polj, omogočijo takojšnje ukrepanje in zmanjšajo nadaljnje škode ter s tem zmanjšajo stroške in prispevajo k bolj ekološki pridelavi pridelkov.
Skozi razvoj produkta sta se veliko naučila
Sistem deluje s pomočjo brezpilotnih letal, s katerimi skenirajo območje in iz pridobljenih podatkov vidijo, na katerih delih kmetijskih površin so prisotni t. i. stresi. Diplomirana inženirja računalništva in strojništva se na kmetijstvo ne spoznata, čeprav, kot pravi Pavlin, sta se skozi razvoj produkta veliko naučila. Zato so pri testiranjih sodelovali s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Celje, saj želijo pridobiti strokovno mnenje in reference. Sistem so testirali na kmetijskih površinah z različnimi poljščinami, od hmelja, 35 vrst pšenice do 15 vrst ječmena.
Težava v Sloveniji je, da nimamo velikih kmetijskih površin, drugače pa je z gozdovi, saj ti pokrivajo skoraj 60 odstotkov ozemlja. Tu sistem lahko locira poškodbe na drevesih, a je zgodba specifična, saj veliko igro igrajo sence, ki povzročajo šum na podatkih. »Tako zdaj še odpravljamo te šume in razvijamo sistem, da bo boljši, saj je za Slovenijo zelo zanimiv,« razlaga Pavlin.
Delajo tudi 3D-modele okolja
Pri Airlabsu bodo sistem najprej testirali in svoje storitve ponudili v Sloveniji, kasneje pa ga želijo ponuditi tudi tujini, kjer so kmetijske površine precej večje. V vmesnem času strankam, od občin, termalnih kopališč, igrišč za golf do kampov, ponujajo tudi virtualizacijo 3D-okolja, kot je na primer Googlov 3D-model Pariza. To pomeni, da s prirejenim brezpilotnim letalom posnamejo njihov prostor in ga s posebnim postopkom pretvorijo v digitalno obliko, tako se njihov uporabnik lahko virtualno sprehaja po prostoru.
Med idejami, ki jih še razvijajo so tudi posnetki za pregled kamnolomov, ki bi prihranili čas in denar. Sistem pa je uporaben tudi ob poplavah in plazovih, saj na podlagi zajema podatkov iz zraka lahko predvidijo poplavna in plazovita območja. Na eni strani se s tem da določiti ukrepe za sanacijo prizadetih področij, na drugi pa se lahko z določitvijo potencialno nevarnih območij pravočasno pripravijo preventivni ukrepi.
Pobirajo nagrade
Ekipo Airlabsa poleg že omenjenih soustanoviteljev sestavlja še šest sodelavcev, ki prihajajo z različnih področij, od računalništva, strojništva do geodezije. »Nič ne pride samo od sebe, pridno je treba delati, da nekam prideš,« o tem, da se premikajo malce bolj počasi, kot je pričakoval, iskreno prizna Pavlin in dodaja, da so doslej odzivi na njihovo storitev pozitivni.
S poslovno idejo storitev iz zraka so se uvrstili v pospeševalni program Regionalne razvojne agencije za Koroško in osvojili prvo mesto za najboljšo poslovno idejo. Prav tako so dobili dve zlati priznanji za inovacije pri Območni gospodarski zbornici Koroške in se uvrstili med kandidate za nacionalna priznanja za najboljše inovacije GZS, ki jih bodo podeljevali sredi meseca.
