Ime dneva: Zanje hrana ni več odpadek

Razvili so spletno platformo Wellyo, prek katere lahko proizvajalci živil prodajo kritično zalogo živil pred iztekom roka.

Objavljeno
29. julij 2015 13.33
Ime dneva
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Barbara Pavlin, gospodarstvo

Ljubljana - Pri zagonskem podjetju Smartfuturistic so razvili spletno platformo Wellyo, prek katere lahko proizvajalci živil prodajo kritično zalogo živil pred iztekom roka tako, da hitreje in preprosteje pridejo do končnih kupcev. Z idejo so prepričali komisijo spletnega portala TechCrunch.

Rešitev je nastala iz ideje o preprečevanju metanja hrane v smeti - »zero waste« -, še preden ta sploh pride iz tovarne na naše krožnike. Kot razlaga Tanja Janjilović, ki skrbi za marketing in odnose z javnostmi, so se v ABC-pospeševalnik uvrstili z idejo o tem, kako pomagati polniti prazne zmogljivosti fitnes centrom. »Med predstavitvijo upravi BTC, ki je bila v sprejemni komisiji, so nam dali idejo, naj to naredimo tudi za hrano,« pripoveduje Janjilovićeva. Naredili so raziskavo in ugotovili, da na svetu zavržejo tretjino pridelane hrane, ki sploh ne pride do naših krožnikov. To znese okoli 750 milijard dolarjev na leto. »Izračunali smo, da če bi pomagali rešiti samo 10 odstotkov te hrane, bi nahranili Slovenijo za štiri mesece,« pojasnjuje.

Iščejo prave partnerje

SmartFuturistic pomaga proizvajalcem prodati »mrtvo« zalogo hrane tako, da jim najdejo najbolj primerne kupce. Proizvajalec na platformi objavi živila, ki so naprodaj, določi minimalno ceno, na drug strani pa so končni kupci, kot so hotelirji, restavracije, cateringi ipd., ki te izdelke kupijo. Proizvajalci lahko določijo tudi, na katere trge bi želeli prodati to hrano, njihova ponudba pa bo vidna samo na teh trgih.

»Imamo tudi kanal za neprofitne organizacije. Vsa živila, ki jih ne moremo prodati, ali pa imajo zelo kratek rok trajanja, poskušam dati v obtok prek jih. Naša ideja je nič odpadkov, saj se potrudimo vedno najti končnega kupca živil ali pa predelavo. Ponujamo le storitev iskanja partnerjev, ne jemljemo živil na zalogo,« pravi Janjilovićeva. Platforma je zelo zaprta, saj je varstvo podatkov njihova glavna skrb, še dodaja sogovornica.

Ta hip še vse delajo ročno, saj preizkušajo, ali zadeve res delujejo, spletna platforma pa bo začela delovati čez en mesec. Ekipa, ki jo vodi Dalibor Matijević, šteje 10 ljudi, predvsem matematikov, programerjev, prodajnikov, oblikovalcev, specialistov za marketing.

Kalkulator vpliva na okolje

Čeprav delujejo na medpodjetniškem trgu, poskušajo v platformo vključevati tudi širšo javnost in jo izobraževati. Uvedli so sistem za izračun, kako negativen vpliv na okolje naredimo z živilskimi odpadki. Prodajalci in kupci pa bodo imeli na platformi za vsak prodan oziroma kupljen artikel na voljo kalkulator, ki bo izračunal, kaj so dobrega naredili za okolje.

Sodelujejo z več kot desetimi velikimi proizvajalci živil in distributerji iz Slovenije, kupce pa so našli tudi drugod po Evropi. Ker je Evropa največja prodajalka in izvoznica živil, bodo najprej pokrili evropski trg, nato pa se bodo selili tudi čez lužo.

Pripravljajo se za mreženje čez lužo

Pred kratkim so osvojili drugo mesto na dogodku spletnega portala TechCrunch v Budimpešti, na katerem so se predstavila zagonska podjetja iz celotne vzhodne, južne in srednje Evrope. Po uspešnem nastopu so zanimanje zanje pokazali tudi drugi večji investitorji, vabijo pa jih tudi v Dublin. »Velika možnost je, da podjetje preselimo tja, saj Irska zagonskim podjetjem ponuja več kot Slovenija,« pravi Janjilovićeva.

Pripravljajo se tudi za septembrski obisk ene največjih tehnoloških konferenc na svetu TechCrunch Disrupt v San Franciscu, od katere pričakujejo predvsem veliko koristnih povezav.