Tiskane izdaje
Krška vas – Izdelovalec priključkov za traktorje Ino Brežice odpira nov objekt s 1800 kvadratnih metrov površin, s čimer bo izpolnjen eden izmed pogojev za rast proizvodnje. Družba, ki je lani prodala okoli 3000 kosov opreme in promet povečala za deset odstotkov, bi namreč že zdaj lahko proizvodnjo povečala za 167 odstotkov.
»Trenutno bi na vseh trgih lahko prodali 8000 enot naših produktov. Verjamem, da bomo to številko dosegli v sedmih do desetih letih,« pravi Borut Lipoglavšek, vodja enega od dveh podjetij Ino Brežice v Krški vasi, ki je odgovorno za tržne dejavnosti: »V dveh letih moramo doseči številko 4000.«
Razlogov, zakaj podjetje s približno 50 zaposlenimi na matični lokaciji in z 80 do 100 kooperanti po vsej Evropi ostaja pri nizkih proizvodnih zmogljivostih, je več. A vsi izvirajo predvsem iz strategije družbe, ki si želi stabilne organske rasti, se praktično ne zadolžuje in noče poslabšati kakovosti izdelkov. V zadnjih nekaj letih so tako prihodki od prodaje kljub vse večjemu interesu trga rasli za stabilnih 10 do 15 odstotkov. »Tu gre za kontrolirano rast. Ne želimo si nenadzorovane hitre oziroma eksponentne rasti,« pravi Lipoglavšek.
»Rastemo iz lastnega kapitala. Skoraj ves dobiček vrnemo v podjetje, v nadgradnjo tehnologije, razvoj, nove trge in nove inženirje vseh tehničnih znanosti,« razlaga Aleksandar Cvetanovski, direktor v drugem oziroma proizvodnem podjetju Ino Brežice: »Izjema sta letošnje leto in dober milijon evrov vredna investicija v nove prostore, ki smo jo financirali iz lastnih virov.«
Izdelke prodajo še vroče
Medtem ko bo nova poslovna hala vsaj deloma odpravila težave z utesnjenostjo (približno petino površin bo namenjeno za poslovno dejavnost, preostalo za skladiščenje polizdelkov in nove robotizirane varilne ter lakirne linije), pridobivanje novih kadrov ostaja velik izziv za Ino Brežice. »Enostavno moramo primerne ljudi bodisi pomagati izšolati, jih sami vzgojiti ali najti na trgu,« navaja Lipoglavšek.
Vsakega na novo zaposlenega v družbi namreč pred začetkom dela temeljito preverimo, saj podjetje le tako lahko ohrani kakovost na izjemno visoki ravni, pravi dolgoletni direktor, zdaj pa prokurist Branko Kos: »Vgrajujemo najboljše možne dele in materiale, ki obstajajo na svetovnem trgu. Reklamacij imamo zelo malo, odstotek, a še pri teh gre velikokrat za napake uporabnikov. Glede kakovosti smo na ravni petih evropskih konkurentov, ki jih sam najbolj cenim. Po doseženih cenah na trgu pa še zaostajamo. Za nami je zelo dobro leto 2016, ko smo dosegli 6,75 milijona evrov prometa. Lahko pa bi bilo še boljše, saj imamo še veliko rezerv.«
»Letos se je prodajna sezona začela še mesec hitreje, kot se je lani. Trenutno imamo 25 do 30 odstotkov manj zalog, saj izdelke prodamo, ko so ti še vroči,« se je o nadaljevanju pozitivnega trenda letos in stoodstotni zasedenosti proizvodnje barvito izrazila Zlatka Vučinić, vodja prodaje za angleško govoreči trg.
V razvoju nove inovacije
Družba, ki letos praznuje 60. obletnico delovanja in bo čez vikend na hišnem sejmu predstavila svoje traktorske priključke, približno štiri petine prihodkov ustvari z mulčerji. Ob klasičnih manjših si v prihodnosti veliko obetajo od velikih, kot je model Triplex. Ta ima razpon delovne površine osem metrov in ga uporabljajo tudi na zagrebškem in dunajskem letališču.
Prihodnje leto bo na trgu v panogi inovativen merilnik vibracij, ki bo uporabniku za volanom po telefonu sporočil morebitne napake v delovanju in s tem preprečil mnogo hujše nadaljnje poškodbe. Družba bo, ob dovoljenju uporabnika, v nasprotni smeri praktično v živo prejemala povratne informacije o rabi njihovih izdelkov.
Vsaj dve leti naj bi minili, preden bo v rabi bistveno izboljšan vibracijski rahljalnik zemlje, ki ga – v izogib zbitim tlom, skozi katere voda in hranila do korenin ne pronicajo – uporabljajo v sadjarstvu in vinogradništvu. Izboljšan komplet naj bi namreč pred traktorjem imel 40 centimetrov v tla pogreznjeno nogico s petimi senzorji (trdota tal, vlaga, kemijska sestava ...). Za delovnim vozilom naj bi dve nogači zemljo najprej rahljali, nato pa bo glede na analizo tal v širini enega metra razpršena ustrezna količina dušika, fosforja, kalija in magnezija.
Ino Brežice je z osnovnim modelom brez senzorjev, a z dovajanjem magnezija neposredno do koreninskega sistema, že pomagalo reševati pridelke enemu najbolj znanih hrvaških proizvajalcev penin Tomac. Poraba hranil naj bi se na opisan v panogi še nedelujoči način v primerjavi s klasičnim razsipavanjem po površini na hribovitih legah zmanjšala za dve tretjini.
