Tiskane izdaje
»Slovenija ima glede na področja, ki jih meri Global innovation Index 2016, dobro politično, zakonodajno in poslovno okolje (23. mesto) ter uspešno razvija človeški kapital in vlaga v raziskave (24. mesto). Slabše je uvrščena pri kazalnikih, ki ocenjujejo razvitost trga (84. mesto), ki zajema kreditne možnosti, investicije ter trgovino, konkurenco in širino trga. Povezovanje in partnerstva velikih in malih podjetij ter startupov pri razvoju in trženju inovacij predstavljajo enega ključnih dejavnikov, ki bi Slovenijo lahko povzdignil med vodilne inovatorke,« pravi Derča.
Inovacije spreminjajo način dela
Dodatna raziskava, ki sta jo A.T. Kearney in IMP³rove Akademija pripravila v okviru sodelovanja pri pripravi GII, kaže, da inovacije za podjetja postajajo čedalje bolj usodne z vidika preživetja in poslovne uspešnosti. Neustrezno upravljanje inovacij pa prinaša določena tveganja.
Šest od desetih vodij, ki so sodelovali v raziskavi, meni, da bodo lahko digitalizacija, internet stvari, umetna inteligenca in druge spremembe, ki jih prinašajo inovacije, vplivale na zmanjšanje prihodkov za kar 20 odstotkov, v kolikor družbe ne bodo spremenile svojega načina dela.
Poleg tega inovacijski procesi postajajo vse bolj globalni, menijo vodilni v 70 odstotkih podjetij, sodelujočih v raziskavi. Povezovanje z zunanjimi partnerji iz vseh koncev sveta postaja ključni del inovacijske agende v podjetjih in družbah.
»Ne govorimo samo o spremembah na področju globalnega povezovanja. Tudi podjetja so tista, ki se spreminjajo. To dokazuje raziskava, saj ima kar 78 odstotkov podjetij namen izboljšati sodelovanje s strankami, 67 odstotkov jih bo v svoj inovacijski ekosistem vključilo zagosnka podjetja in 45 odstotkov jih bo okrepilo sodelovanje z raziskovalnimi in akademskimi institucijami,« pojasnjuje Derča.
Inovacije postajajo vse bolj kompleksne
A.T. Kearney v raziskavi tudi ugotavlja, da z večanjem števila globalnih akterjev inovacije postajajo vedno bolj kompleksne. Za čim boljše delovanje svetovnega inovacijskega ekosistema je potrebna usklajenost različnih kultur, ozadij in ciljev.
Vodilni v kar 57 odstotkih analiziranih družb ocenjujejo, da so njihove notranje zmogljivosti za upravljanje globalnih inovacij izredno slabe, slabe ali povprečne. Prav tako menijo, da trenutno upravljanje inovacijskih struktur in procesov ter zmožnost prepoznavanja, izbiranja, izgradnje, upravljanja in izstopanja iz globalnih inovacijskih partnerstev niso dovolj za premagovanje izzivov, ki jih prinašajo svetovne inovacije.
To pojasnjuje, zakaj večina podjetij iz držav z visokimi prihodki in skoraj vsa podjetja na trgih v razvoju upravljajo z inovacijami kot centralno funkcijo, vodeno s sedeža podjetja. V vedno bolj kompleksnem okolju geografska bližina daje občutek varnosti in nadzora.
»Upravljanje svetovnih inovacijskih ekosistemov je zahtevna naloga za vsako organizacijo in rezultati naše študije kažejo na jasen poziv k dejanjem: za uspešnost globalnih inovacij morajo družbe razviti svoje sposobnosti. Glavni problem je v pomanjkanju zmogljivosti za upravljanje inovacij in ne v pomanjkanju idej,« izpostavlja Derča in pojasnjuje, da z digitalizacijo iskanje inovacijskih partnerjev ni več odvisno od osebnih poznanstev.
V raziskavi A. T Kearneya so analizirali poglede na svetovno upravljanje inovacij več kot 100 direktorjev v večjih mednarodnih organizacijah iz Amerike, Evrope, Azije in Avstralije.
