Inovativno podjetništvo je evropski projekt

»Problem Evrope, in tudi Slovenije, je, da ustvarja razmeroma veliko znanja in inovacij, premalo tega pa se prelije v tržno uspešne podjetniške ideje,« poudarja Maja Pivko iz Centra odličnosti za nizkoogljično družbo. Postopno pa se tudi pri nas uveljavlja več mehanizmov, ki te razlike premagujejo.

V odgovor na krizo je Evropska unija leta 2008 vzpostavila Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), ki je začel graditi mrežo (oziroma »ekosistem« kot se temu modno reče), ki bi učinkoviteje povezala inovatorje (predvsem tiste, ki razmišljajo tudi o podjetništvu), izobraževalni sistem in velika podjetja, ki imajo pogosto najboljše možnosti, da nova znanja komercializirajo.

EIT, ki ima sicer kot ena od agencij EU sedež v Budimpešti, je svojo dejavnost najprej začel v razvitejših članicah EU, ki so že takrat imele boljšo infrastrukturo in pogoje za povezovanje med znanostjo in gospodarstvom. Slovenski partnerji se v mrežo EIT formalno vključujejo zadnja tri leta, potem ko je EIT »zagnal« program regionalnih inovacijskih shem. Leta 2018 nameravajo ta program še okrepiti in centre vzpostaviti v vseh članicah EU, kjer jih še ni (med njimi je večina vzhodnoevropskih članic pa tudi Portugalska in Grčija). V Sloveniji bodo neposredno prisotna štiri od osmih programskih področji EIT.

Bolj neposredna prisotnost pomeni več denarja

Center odličnosti za nizkoogljično društvo je trenutno edini slovenski partner v programu Climate KIC (Center za znanje in inovacije na področju podnebja). Krepitev dejavnosti EIT v Sloveniji pomeni, da bo na voljo tudi več denarja. »Kot novi partner se bo vključil Kemijski inštitut. KI ima boljši dostop do znanstvenikov in raziskovalcev, ki se ukvarjajo za aplikativnimi rešitvami in kjer bi lahko nastale prihodnje poslovne ideje, pa tudi laboratorije, kjer se to razvija. Tako pričakujemo, da bomo kandidate lažje pritegnili v programe, zagonska podjetja, ki delajo na področju podnebnih sprememb,« je povedala Pivkova.

Razširitev prisotnosti EIT pri nas pomeni tudi to, da bo v okviru programa Climate KIC Slovenija prihodnje leto gostila program profesionalne mobilnosti, ki bo povezal startupe in inovatorje na področju čistih tehnologij v prometu.

Ljubljanski podjetniški pospeševalnik ABC Accelerator je ključni partner EIT na dveh področjih – EIT InnoEnergy, ki se ukvarja z naprednimi rešitvami pri pridobivanju in uporabi energije, ter EIT Digital, ki zagotavlja podporo poslovnim pobudam v informacijski tehnologiji in digitalizaciji.

»Delujemo kot center EIT za področje južne in jugovzhodne Evrope. Gre za to, da širimo podjetiško-inovativni ekosistem na Balkanu. S krajevnimi partnerji organiziramo konference, na katere povabimo obetavna zagonska področja, EIT pa zagotovi sogovornike iz mreže EIT Digital. Izvedli smo, recimo, delavnice v Zagrebu, Osijeku, Beogradu, Sarajevu, tam iščemo podjetja, ki imajo že kaj pokazati. Krovna konferenca, na katero povabimo najboljše, ki imajo potem možnost za vzpostavitev stikov z velikimi podjetji, bo letos decembra že drugič v Ljubljani,« je pojasnila Maša Abrić, ki v ABC Acceleratorju skrbi za program EIT Digital.

Smisel tako organiziranega dela in mreže dogodkov je prepoznavanje podjetij z izdelki in storitvami, ki so se že dokazali na trgu (idelano je, da so že dosegla milijon evrov prometa na leto), hkrati pa so dovolj zanimivi, da so v razvoj njihove dejavnosti pripravljena vlagati velika podjetja, kot so Samsung, Orange ali Siemens. »V tem delu Evrope je sicer bolj malo zagonskih podjetij, ki bi tem merilom v celoti ustrezala. Hkrati pa je za EIT in velika podjetja pomembno, da poznajo tudi tiste, ki so manjši in obetavni. Tako lažje ocenijo, komu bodo v prihodnosti s podporo pri razvoju namenili najprej svoj čas, potem pa tudi denar,« pravi Abrićeva.

Tudi pri surovinah bi bili balkanski »hub«

Geološki zavod Slovenije (GeoZS) in Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) pa sta partnerja v Skupnosti znanja in inovacij za področje mineralnih surovin (EIT RawMaterials). »V dveh letih sodelovanja v tem programu je Geološki zavod pridobil 12 projektov, dva od njih tudi koordinira (MineService in RESEERVE) in tako vzdržuje povezavo z državami Zahodnega Balkana ter odpira vrata v regijo tudi drugim slovenskim deležnikom,« je povedala Tina Zajc Benda iz GeoZS.

Možnosti za sodelovanje se bodo še povečale prihodnje leto, ko bo GeoZS s še dvema partnerjema (ZAG in univerzo iz Zagreba) ustanovil Regionalno središče za mineralne surovine RC Adria. »Deležniki iz Slovenije in Hrvaške bodo na enem mestu lahko dostopali do podatkov o financiranju, ki jih zagotavlja EIT RawMaterials, do povezovalnih dogodkih, novih možnih poslovnih partnerjev in projektnih idej,« je pojasnila Tina Zajc Benda.

»Partnerstvo v programih EIT za ZAG pomeni dostop do sredstev za projekte vzpostavljanja krožnega gospodarstva s poudarkom na gradbenem sektorju. Povezave z drugimi deležniki v EU, lažje prenašanje dobrih praks v Slovenijo, ki je na nekaterih področjih recikliranja odpadkov povsem zastala (tudi zaradi civilnih iniciativ in medijev, ki te civilne iniciative podpirajo). Inovatorjem lahko ponudimo dostop do teh sredstev (skupaj z nami) s projekti, ki jih v postopku evalvacije KIC prepozna za »dobre zgodbe«, je povedala Ana Mladenović, vodja laboratorija za kamen, agregat in reciklirane materiale iz ZAG.