Iranci so izjemni pogajalci in stavijo na osebni stik

Pogovor z novo veleposlanico v Iranu Kristina Radej: Podjetjem, združenim v grozde in poslovna združenja, predlagam skupne nastope.

Objavljeno
05. maj 2017 19.33
Kristina Radej, veleposlanica v Iranu Ljubljana 4.5. 2017 [radej]
Nejc Gole
Nejc Gole
Ljubljana – Ta teden je v Iran odpotovala nova slovenska veleposlanica v Teheranu Kristina Radej. S ponovnim odprtjem veleposlaništva bomo zagnali sodelovanje med državama, predvsem na gospodarskem področju. Predvidevam, da bomo kmalu nekajkrat presegli blagovno menjavo z Iranom iz leta 2011, ko je dosegla 100 milijonov evrov, je dejala v intervjuju. Lani je trgovina med državama dosegla 47 milijonov evrov, od tega je skoraj vse predstavljal slovenski izvoz.

Kristina Radej se v Teheran vrača po letu 2013, ko je v Iranu štiri leta opravljala nalogo začasne odpravnice poslov, dokler ni Slovenija veleposlaništva zaprla. V zadnjih dobrih treh letih je bila vodja gospodarskega oddelka v brazilskem Sao Paulu.

Kaj bo prinesla slovensko veleposlaništvo v Teheranu podjetjem?

S ponovnim odprtjem veleposlaništva v Teheranu, ki je bilo leta 2013 začasno zaprto zaradi gospodarske krize, načrtujemo ponoven zagon dvostranskega sodelovanja na številnih področjih ter povečanje prepoznavnosti Slovenije v Iranu in regiji. Rezidenčna diplomatska prisotnost Slovenije v Iranu bo pripomogla k okrepitvi stikov na politični ravni, razširitvi medsebojnega sodelovanja na področjih kulture, izobraževanja, raziskav, znanosti, turizma in okolja ter predvsem nudila podporo slovenskemu gospodarstvu pri vstopu na 80-milijonski trg in ostala relativno zaprta gospodarstva v regiji.

Osrednja naloga veleposlaništva bo usmerjena v podporo slovenskemu gospodarstvu, predvsem vstopu majhnih in srednje velikih podjetij na iranski trg ter identificiranje poslovnih priložnosti za slovenske izvoznike. Leta 2011 smo z Iranom ustvarili 100 milijonov evrov blagovne menjave. Takrat je bila najhujša kriza in so mnoga slovenska podjetja zamenjala podjetja, ki so v Iranu zaradi sankcij in težav pri bančnem poslovanju obupala. Tega iranski partnerji ne bodo nikoli pozabili. Predvidevam, da bomo takšno blagovno menjavo zelo kmalu dosegli in jo bomo še nekajkrat presegli. Sem zelo optimistična, seveda, če bodo druge okoliščine primerne, torej da se bo Iran še naprej odpiral svetu, da se bodo postopoma skladno z načrtom umikale sankcije iz jedrskega sporazuma. Minilo je eno leto od implementacije sporazuma, Mednarodna agencija za jedrsko energijo ni ugotovila kršitev s strani Irana. Ta kaže visoko zavezanost za spoštovanje zavez v sporazumu.

Kje so priložnosti za gospodarsko sodelovanje med državama?

Delovanje veleposlaništva bo osredotočeno na različne gospodarske segmente, kjer se bo prednostno obravnavalo področje logistike in transporta, energetike in pridobivanja energije iz obnovljivih virov, informacijske tehnologije, nanotehnologije, avtomobilske industrije, elektroindustrije, kemijske industrije, biotehnologije, turizma, kot tudi kmetijstva, lesne industrije in farmacije. Slovensko gospodarstvo ima v Iranu priložnost izkoristiti svoje prednosti in znanja na področjih fotovoltaike, zelenih tehnologij, upravljanja z vodnimi viri in na širšem področju okoljevarstva. Razvoj aktualnih dogodkov omogoča sprostitev sodelovanje na področju bančništva in finančnega poslovanja, ki sta še posebej pomembna pri podpori poslovanja podjetij v Iranu.

Iskratel je z iranskim nacionalnim telekomom podpisal pogodbo. Duol bo postavil večnamenski montažni objekt ob letališču, Litostroj Power bo sodeloval pri gradnji hidroelektrarn, Iskra pri avtomatizaciji železnic.

Ta podjetja so že vsa bila v Iranu in jih poznam še iz mojega prejšnjega službovanja v Iranu. Imajo zelo cenjene izdelke. Veliko tudi pomaga, da so priznani na ruskem trgu. Iranci imajo zelo radi visokotehnološke rešitve iz Evropske unije. Tu je naša priložnost, ker imajo naši izvozniki visoko dodano vrednost izdelkov. To Iran potrebuje za modernizacijo gospodarstva, infrastrukture, omrežij, cest, hotelov.

Prejšnji teden ste se predstavili podjetjem na Gospodarski zbornici Slovenije. Kaj je podjetnike zanimalo in kaj ste jim odgovorili?

Bilo je več kot 50 podjetij, kar je v času praznikov izjemna številka. Podjetnike sem večinoma že poznala z iranskega, kitajskega in brazilskega trga, kjer sem že službovala. Izvozniki na tretjih trgih se ponavljajo. Podjetja se pogumno odpravljajo ali vračajo v Iran ali pa iz njega nikoli niso šla. Podjetja je zanimalo, kdaj grem, kdaj bo vzpostavljen konzularni oddelek, ker nas trenutno zastopa Avstrija.

Kdaj bo?

Predvidoma jeseni. Zanimalo jih je bančno poslovanje. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Gorenjske banke in pojasnili, da težav z bančnim poslovanjem preko Gorenjske banke ni več. Predstavnik SID banke je predstavil njihov 100 milijonov evrov težak okvir za zaščito poslov. Dali smo celovito informacijo, pri čemer se moram zahvaliti Gospodarski zbornici Slovenije za organizacijo dogodka. Poskušala sem jih spodbuditi, da bi ustanovili slovensko-iranski poslovni klub, kar bi po mojih izkušnjah iz Brazilije zelo pripomoglo k uspešnejšemu vstopu na iranski trg. Individualni razgovori so bili zelo ciljno usmerjeni glede na dejavnost, s katerimi se podjetja ukvarjajo; od telekomunikacij, logistike, infrastrukturnih projektov, notranje opreme, turizma in drugih perspektivnih panog. Slovenija lahko veliko ponudi Iranu, a se je treba zavedati, da je to zahteven trg in da mora tudi Iran kljub zavezanosti za nove investicije in želji po nadgradnji tehnologije kakšno stvar tudi izboljšati, od zakonodaje, birokratskih postopkov, tudi korupcije, slabo razvitega bančnega sistema in tako naprej. So pa izredno hvaležen partner. Ko je zaupanje vzpostavljeno, je medsebojno sodelovanje in tudi prijateljstvo večno.

Podjetjem, združenim v grozde in poslovna združenja, predlagam skupne nastope, s čemer bodo zmanjšali stroške vstopa in obdelave trga ter bodo lažje identificirali poslovne partnerje. Za majhna in srednje velika podjetja so vstopni stroški relativno visoki, vendar se dokaj hitro povrnejo, če najdejo primernega lokalnega partnerja. Pri tem je treba poudariti, da je vloga državnih organov v iranskem gospodarstvu izredno velika, predvsem pri posameznih dejavnostih in strateških projektih, kjer je sodelovanje veleposlaništva na državnem nivoju večkrat nujno potrebno. Podjetja sem povabila, da če bodo začutili potrebo, da se pogovori z iranskimi poslovnimi partnerji opravijo na veleposlaništvu, naj sporočijo. Prav tako se bom z veseljem udeležila kakšnega dogodka, če bodo to podjetja predlagala.

Kakšne so kulturne posebnosti iranskega poslovnega okolja?

Iran je zelo zahteven trg glede pogajanj. Iranci so izjemni pogajalci in to je treba vzeti v zakup. Naši izvozniki zelo dobro vedo, da je vsak trg drugačen. Treba si je vzeti čas, izjemno veliko dajo na oseben stik, zato se na elektronsko komuniciranje ne gre preveč zanašati. Zelo radi potujejo in jih je nujno treba povabiti v Slovenijo, da se jim predstaviš kot podjetje v Sloveniji.

Omenili ste, da so se uredile težave s plačilnim prometom. Podjetja pa so opozarjala tudi, da je težava devizna likvidnost Irana oziroma kupcev.

Podjetjem vedno svetujem modularni pristop, kjer se posli po fazah zaključujejo. V primeru težav se tako lahko primerno umaknejo oziroma načrtujejo nadaljnje korake.

Tak pristop pomeni, da podjetja niso nikoli preveč izpostavljena do iranskih partnerjev.

Tako je. Slovenska podjetja to zelo dobro vedo.

Kako lahko zaostritev odnosov med ZDA in Iranom ter uvedba novih sankcij vpliva na nadaljnje odpiranje Irana tujim investicijam?

Zaostritev odnosov med državami ne vpliva dobro na poslovna okolja v nobeni državi. ZDA so februarja pod novo administracijo zaradi testiranja balistične rakete srednjega dosegle uvedle nov paket sankcij proti 13 posameznikom in 12 podjetjem, ki se ukvarjajo z razvojem in proizvodnjo balističnih raket na Kitajskem, v Libanonu in Emiratih. Vendar visoka predstavnica EU Federica Mogherini poudarja, da zadevo ne vidi kot kršitev resolucije, a hkrati opozarja, da tovrstni testi ne prispevajo k regionalni stabilnosti. Ne povezujemo tega testiranja z jedrskim sporazumom. Vendarle pa so ZDA uvedle nove sankcije in niso umaknile bančnih sankcij, tako da imajo podjetja še vedno težave z bančnim poslovanjem, če imajo partnerje v ZDA. Tako da morajo slovenska previdno pristopati k načrtovanju svojih projektov in se sama odločiti, kako bodo izvajala poslovne načrte v Iranu.

Glede na to, da so v Iranu letos predsedniške volitve, hkrati pa je zelo dinamično v svetovni mednarodni politiki, ali pričakujete, da lahko kaj ogrozi jedrski dogovor iz leta 2015?

Po mojem mnenju je šlo v omenjenem dogovoru za dober in trden dogovor, katerega se do sedaj obe strani držita. Upam in pričakujem, da ne bo ogrožen.

Kmalu bodo predsedniške volitve.

Volitve so 19. maja, na katerih predsednik Rohani prosi za drugi mandat. V Iranu je pogost in skorajda običajen dvojni mandat predsednika, bo pa iranski narod sam odločil, v katero smer bo po predsedniških volitvah država šla.

Ali je biti ženska veleposlanica v Iranu drugače kot moški veleposlanik?

To je samo prednost. Ko sem med letoma 2009 in 2013 službovala v Iranu, ko so bili zelo zaostreni odnosi, sem vedno imela prednost pred mojimi evropskimi kolegi v vseh pogledih, denimo dostopu do sogovornikov.