Tiskane izdaje
Prav v teh dneh, ko divjajo najhujši protesti v Iranu v zadnjih letih, minevata dve leti, odkar je velika slovenska gospodarska in vladna delegacija optimistično pospremila odprtje predstavništva slovenskih podjetij v Teheranu. V predstavništvu so svoje moči in sredstva takrat združili Iskratel, Riko, Comita in Duol. Prav zadnji je svoje mesto v predstavništvu zapustil že sredi minulega leta, na začetku tega leta pa je tudi v celoti zapustil iranski trg.
Predrago vztrajanje na trgu
»Naša odločitev, da zapremo podjetje v Teheranu, nikakor ni povezana s trenutnimi političnimi nemiri, gre preprosto za posledico stanja na trgu. Katastrofalna zunanja nelikvidnost je edina in največja težava tega trga,« nam je zaupal Dušan Olaj, direktor in lastnik Duola. Olaj je pred časom že sklenil pogodbo za postavitev šotora ob teheranskem letališču, vendar posel ni bil sklenjen, ker njihovemu iranskemu partnerju preprosto ni uspelo zagotoviti ustreznih jamstev za izvedbo posla.
»Vztrajanje na iranskem trgu bi za nas v sedanjih razmerah pomenilo samo trošenje denarja, o katerem ne moremo vedeti, kdaj in ali bi nam ga sploh še kdaj uspelo povrniti,« pravi Olaj.
Kaj jih je peljalo v Iran?
Zakaj so se Olaj in še trije direktorji pred dvema letoma sploh podali v Iran? Takrat se je zdel pravi trenutek za odprtje predstavništva, saj je bil to čas tik pred umikom sankcij Združenih narodov proti tej državi. Podjetja iz Slovenije, ki so svoje veleposlaništvo v Teheranu zaradi varčevalnih ukrepov zaprla leta 2013, so verjela, da je smotrno biti na tem trgu še pred dokončno odpravo sankcij. Skupno predstavništvo štirih podjetij pa se je takrat zdelo upravičeno, ker gre za panoge, ki so komplementarne in jih Iran pogreša.
Infografika: Delo
Medtem ko v Riku do zdaj še niso pobrali konkretnih sadov skupne pustolovščine v Teheranu, so s tem nekoliko bolj zadovoljni v kranjskem Iskratelu.
Da se vztrajanje v Iranu izplača, je najbolj prepričan Aljoša Ivančič, ki vodi predstavništvo slovenskih podjetij v Teheranu. Da se Ivančič in kolegi niso trudili zaman, kaže tudi rast izvoza iz Slovenije v Iran, leta 2016 se je povečal za 70 odstotkov na sicer še vedno skromnih 46 milijonov evrov, lani pa je do julija presegel 30 milijonov evrov.
»Predvsem na telekomunikacijskem delu smo bili do zdaj uspešni. Država je na tem delu investicijsko še vedno precej podhranjena in naš Iskratel je Kitajcem, konkretno Huaweiu, ki je v Iranu sicer ves čas prisoten, vzela pol njihovega posla pri nadgradnji telekomunikacijskega omrežja,« nam je povedal Ivančič.
Pomembno je biti na terenu, da te ne pozabijo
Poleg tega je po ustanovitvi skupnega predstavništva Iskra sklenila še posel za avtomatizacijo železnic, Litostroj Power bo sodeloval pri gradnji hidroelektrarn, Duol pa ima pogodbo za večnamenski montažni objekt ob letališču, ki v doglednem času še ne bo prinesla denarja. V Iskratelu so že večkrat poudarili, da se jim bolj kot sedanji posli zdi pomembno, da so v Iranu prisotni z lokalnim predstavnikom in da imajo za mreženje ter povezovanje na voljo človeka, ki govori lokalni jezik. »S tem dobivamo veljavo 'domačega' podjetja, kar nas postavlja v drugačen položaj kakor podjetja, ki tja prihajajo le na poslovne pogovore,« so pred časom povedali v Iskratelu, ki ga vodi Željko Puljić.
Vsi naši sogovorniki, ki poslujejo ali so poslovali v Iranu, so kot napačno navedli odločitev države, da je leta 2013 zaprla svoje veleposlaništvo v Teheranu. Olaj, ki je poudaril, da se sicer ne spušča v politične in druge vzroke za zaprtje veleposlaništva v Teheranu, je to odločitev ocenil za nespametno. Ponovno odprtje slovenskega veleposlaništva v tej državi lani je bil sicer velik korak za slovensko diplomacijo, a v iranski gospodarski in politični javnosti ni dosegel učinka, kakršnega bi si želeli v Ljubljani, ocenjuje Olaj.
»Gotovo smo si z umikom diplomatov iz Teherana zaprli tudi kakšna vrata na tem trgu in izgubili kakšno poslovno priložnost, toda na to gospodarstveniki nismo mogli vplivati,« pravi Ivančič in dodaja, da s sedanjo veleposlanico Kristino Radej v Teheranu odlično sodelujeta.
