Tiskane izdaje
Kranj – Tudi kranjski Iskratel, največjega slovenskega izdelovalca telekomunikacijske opreme, močno pretresajo krizne razmere na trgu.
O tem, kaj pomeni najnovejša reorganizacija na ravni skupine Iskratel, navzven najopaznejša po tem, da je tričlanska uprava postala enočlanska, ter intenzivni program prestrukturiranja in racionalizacije poslovanja, ki vključuje tudi zmanjševanje števila zaposlenih in znižanje plač, smo se pogovarjali z glavnim direktorjem Željkom Puljićem, ki od februarja2012 vodi Iskratel v Kranju, že prej pa je bil član Iskratelove uprave, odgovoren za razvoj in produktno vodenje, sicer pa Iskratelovec že 25 let.
Kakšen je zdaj že drugič v kratkem času reorganiziran Iskratel? Zakaj je to potrebno in kakšne učinke pričakujete?
Prvega julija smo samo dopolnili reorganizacijo, zastavljeno decembra lani. V telekomunikacijski panogi se dogajajo hitre in pomembne tržne spremembe, zato smo morali spet preveriti, kako se optimalno organizirati, in pri tem upoštevati, da imamo svoje produkte in rešitve, močan razvoj, lastno blagovno znamko in lastno prodajno mrežo.
Hoteli smo poudariti podjetniški pristop, zato smo se organizirali v dve poslovni enoti: v prvi so produkti in rešitve za telekomunikacijske operaterje, v drugi so korporativna omrežja za poslovne uporabnike.
Od začetka julija imata tako poslovni enoti vsaka svojo prodajo, razvoj in produktno vodenje. Centralizirali smo realizacijo poslov, logistiko, administracijo, finance in kadre. In s tem smo ustvarili pogoje za učinkovitejšo poslovno racionalizacijo.
S 1. januarjem 2014 poslovni enoti prevzameta v celoti vsaka svojo prodajno mrežo. V telekomunikacijski panogi je sicer čedalje manj naložb pri telekomunikacijskih opreraterjih, glavne pa so zdaj naložbe v transportu, na železnici, v inteligentne sisteme nadzora, energetske sisteme, specialna omrežja za vojsko in policijo.
Govorite o racionalizaciji. Kaj to konkretno pomeni?
V Kranju nas je zdaj 700, v tujini pa 254, do konca tega leta bomo število zaposlenih na ravni skupine Iskratel znižali za 120. Prvega julija smo zmanjšali ravni vodenja, zato je tudi tričlanska uprava postala enočlanska. Zdaj imamo štiri izvršne direktorje, to so Bojan Dremelj, Mitja Jelnikar, Srečko Čebela in Andrej Svetina, sorodne poslovne operacije smo združili, poenotili smo koordinacijo. Dobili smo vitko organizacijo, vse z namenom, da bi se hitreje odzivali na zahteve trga. O vsem tem smo se z zaposlenimi pogovorili in dogovorili.
Prvega julija ste znižali plače, kajne?
Plače znižujemo že več let, v upravi smo si od aprila letos (takrat je bila še tričlanska) znižali za petino in sodelavcem na individualnih pogodbah med 10 in 15 odstotkov. Zaposlenim, ki jih prej niso doletela znižanja, s 1. julijem za sedem odstotkov. To smo naredili v soglasju s predstavniki zaposlenih in sindikata. Gre za odgovorno dejanje v kriznih časih, v boljših pa se je treba dogovoriti za drugačno plačno politiko.
In kdaj bodo boljši časi?
Po strateškem razvojnem načrtu ob vseh načrtovanih ukrepih pričakujemo pozitivni rezultat iz poslovanja v letu 2014. Razmere so zdaj takšne, da ne moremo več odlašati z rezanjem stroškov in optimizacijo. Temu bodo dodani tudi ukrepi za rast, kajti če teh ne bo, podjetje dolgoročno ne bo moglo preživeti. Borimo se in še smo živi.
Zdaj ni več tako, da bi razvijali produkt in bi ga trg brezpogojno sprejel, zdaj nam trg narekuje pravila. Delati je treba hitreje in z manj viri kot konkurenca.
Poslovno nepotrebne funkcije in produkte opuščamo, vendar moramo za operacionalizacijo strategije in poslovno rast do 2016 zaposliti najmanj 30 do 50 specialistov z novim znanjem, in tako potrebujemo specialiste v transportnih in v inteligentnih sistemih nadzora, energetiki, novih odprtih tehnologijah.
Pa je takih dovolj v Sloveniji?
Nekaj jih je, specialiste iščemo tudi z mednarodnimi razpisi.
Nekoč ste bili v Iskratelu zelo ponosni na razvojni odddelek v Kranju.
In smo še vedno. V njem je 240 zaposlenih, v tujini pa je razvojnikov 50.
Kakšne so Iskratelove strateške usmeritve? Dolgoročno iščete strateškega partnerja?
Konsolidacija v telekomunikacijski panogi vseskozi poteka. Še vedno je velik proizvajalec telekomunikacijske opreme Ericsson, Nokia je prevzela ves telekomunikacijski program Siemensa, francoski Alcatel se je pred leti združil z ameriškim Lucentom, nova zelo močna igralca sta kitajska ZTE in Huawei.
V svetu velikih se je Iskratel obdržal. Veliko malih in srednjevelikih podjetij, podobno velikih kot je Iskratel, je izginilo s trga, potekajo združevanja in prevzemi.
Eno naših najpomembnejših spoznanj je, da je v današnjih tržnih razmerah težko preživeti in rasti samostojno. Strateška partnerstva so predvidena tudi v strategiji razvoja do leta 2016, vendar ne gre za partnerstvo za vsako ceno, ali pa kakršnega smo imeli 20 let s Siemensom, t. i. joint venture, saj takih partnerjev, razen kitajskih proizvajalcev, ni več.
Če prideš pod Kitajce, to srednjeročno pomeni zapiranje produktnega portfolia, lastnega razvoja in lastne prodajne mreže. Predvidena so razvojna in produktno-tehnološka partnerstva, tržne sinergije kot tudi kapitalska povezovanja.
Že lansko leto je bilo težko. Kako ste poslovali?
Letošnje poslovno leto bi radi končali podobno kot lansko. Na operativni ravni smo imeli lani tri milijone evrov izgube, ker pa smo odpravili dolgoročne rezervacije in popravke vrednosti terjatev, smo imeli na ravni skupine Iskratel 2,2 milijona evrov dobička.
Lani smo imeli 91 milijonov evrov prihodkov, računamo, da jih bomo letos imeli 85 milijonov. Največji vzrok za izgubo so kriza, ostra kitajska konkurenca, cene dosegajo dno, močno zmanjšani investicijski ciklusi operaterjev, vključno s Telekomom Slovenije, dolgi časi odločanja kupcev za investicijo, celo od šest do devet mesecev.
Na primer že leto se trudimo za zaključek pogodbo v Turkmenistanu in septembra upamo, da jo bomo sklenili. Absurdno je, da praktično nismo izgubili nobenega velikega posla, vendar so se podaljšali časi za sklenitev pogodbe, čez poslovno leto je izrazito neenakomerna realizacijska obremenitev.
Rusija pa ostaja Iskratelov najpomembnejši trg?
Res je, 45 odstotkov vseh prihodkov smo tam lani zaslužili. Na tem trgu smo zelo uveljavljeni, saj smo tudi navzoči že več kot 30 let, vendar imajo tudi oni naložbeni krč pri telekomunikacijskih operaterjih in čuti se kitajska konkurenca. Edini, ki lahko premaga kitajske proizvajalce v Rusiji, je prav Iskratel.
