Istrabenz in koprska občina v navzkrižni 33-milijonski tožbi

Koper – Istrabenz in koprska občina sta se zaradi neuresničenega projekta Marine Žusterna zapletla v milijonske tožbe. Minuli petek bi se morala na koprskem sodišču začeti obravnava, s katero Istrabenz terja od občine Koper vračilo 1,286 milijona evrov unovčene bančne garancije zaradi neuresničene Marine Žusterna. A ker je koprska občina zaradi marine proti Istrabenzu že pred tedni vložila odškodninsko tožbo v višini 32 milijonov evrov, sodnica predlaga združitev obeh pravd.

Vendar Istrabenz se s predlogom za združitev odškodninskih tožb nikakor ne strinja, zato nam je njegov odvetnik Gregor Černeka povedal, da bo treba na pravnomočno odločitev sodišče še počakati.

Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar in župan Boris Popovič sta 18. aprila 2007 podpisala pogodbo, da bo Istrabenz začel graditi Marino Žusterna leta 2008. Skladno s pogodbo bi moral v 18 mesecih zgraditi 681 komercialnih in 160 komunalnih privezov, naložba pa je bila ocenjena na približno 30 milijonov evrov. Istrabenz je nato nekajkrat predlagal podaljšanje roka za izvedbo projekta, po več prestavitvah datuma pa so v koprski občini spoznali, da Istrabenz pogodbe ne bo uresničil. Zato so leta 2009 pogodbo prekinili in od Istrabenza zahtevali plačilo pogodbene kazni. Ker v plačilo Istrabenz ni privolil, je občina od NKBM zahtevala unovčitev garancije, dane ob podpisu pogodbe. To je bil začetek sodnega spora, ki se je lani končal s tem, da je občina po 100.000 evrih pogodbene kazni, ki jo je prejela že leta 2010, oktobra lani po odločitvi višjega sodišča dobila izplačano še zahtevano bančno garancijo v višini 1,286 milijona evrov.

Istrabenz je prepričan, da koprska občinska uprava ni bila upravičena do garancije, ker da niso bili izpolnjeni pogoji za njeno unovčitev, kot je bilo to določeno v koncesijski pogodbi. Odvetnik Gregor Černeka nam je pojasnil, da je sodišče iz drugih razlogov dodelilo bančno garancijo občini, saj občina menda ni nikjer dokazala, da bi ji nastala kakršna koli škoda, zaradi katere bi bila upravičena do garancije. Zato zdaj Istrabenz skupaj z obrestmi terja ob občine Koper vračilo tega denarja.

Na občini naračunali 32,77 milijona evrov

Toda v koprski občini so po odgovoru službe za odnose z javnostjo prepričani, da je Istrabenz kršil določila iz koncesijske pogodbe. Ni izpolnjeval predvidenih rokov gradnje, ni začel pripravljati dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Rok za vložitev gradbnega dovoljenja je tako potekel in ni bil sporazumno podaljšan. Zato je mestna občina kasneje odstopila od koncesijske pogodbe in utrpela stroške, ki jih je tudi navedla v prvem, lani sklenjenem zahtevku za unovčitev bančne garancije.

V občini so zdaj izračunali, da je nastalo za 32,77 milijona evrov škode. Ker je z bančno garancijo 900.000 evrov že poravnanih, od Istrabenza terja še 31,87 milijona škode. Zakaj škode občina ni prijavila že v začetku postopka Istrabenzove prisilne poravnave, nam na občini ni uspelo izvedeti, zagotovo pa bi tako visok znesek, če ga bo sodišče priznalo, dodatno vplival na postopek prisilne poravnave. V Kopru trdijo, da je to znesek na račun neizplačanega DDV, koncesnin, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, vodnega povračila in drugih pričakovanih zaslužkov gospodarskih javnih služb, ki bi jih za čas sklenjene koncesije več let plačeval upravljavec nove marine med Koprom in Žusterno.