Tiskane izdaje
Murska Sobota – Italijanski kupec (gre za velikega trgovca, povezanega s proizvodno prehransko verigo, ki posluje v državah v severni Afriki, Rusiji, Bolgariji ...), ki se zanima za nakup celotnega MI Pomurka, si je v petek zelo natančno ogledal vse njene prostore.
Stečajna upraviteljica Alenka Gril njegovega imena za zdaj iz poslovnih razlogov ni hotela povedati za javnost (imamo pa ga v uredništvu), napovedala pa je skorajšnji obisk potencialnega kupca iz Nemčije. Še naprej je najresnejši kandidat za nakup Pomurke domače podjetje Osem, ki že ima v najemu obrat za proizvodnjo paštet in mesnih konzerv. Lastnik in direktor Miroslav Flisar je za Delo povedal, da bo njegovo podjetje zagotovo v roku oddalo nezavezujočo ponudbo za nakup Pomurke.
Pomurska je šla v stečaj 10. aprila 2009, resnih kupcev, ki bi se vsaj pogovarjali o možnosti njenega nakupa, pa pravzaprav ni bilo. Grilova pravi, da bi bil nakup tako velike živilskopredelovalne industrije tudi v dobrih gospodarskih razmerah velik zalogaj, v času krize pa je še veliko večji. Takoj po začetku gospodarske krize je o nakupu Pomurke nehal razmišljati tudi madžarski Pick, ki se je za nekaj let odpovedal tovrstnim novim naložbam. Kupcev na januarsko dražbo, na kateri je bila izklicna cena za nakup Pomurke 21 milijonov evrov, ni bilo. »Težko je napovedati, koliko bo za Pomurko pripravljen plačati potencialni kupec. Z upoštevanjem dejstva, da se je tržna vrednost nepremičnin v treh letih zmanjšala za najmanj 30 in 40 odstotkov, zneska, ki bi ga kupec bil pripravljen plačati za Pomurko, ni težko izračunati,« je povedala Grilova. Vrednost stečajnega premoženja Pomurke je bila pred dvema letoma in pol ocenjena na 24 milijonov evrov. <
Za Pomurko največ deset, realno pet milijonov evrov
Podjetje Osem iz Murske Sobote, ki je lani ustvarilo 2,15 milijona evrov prihodkov, je že nekaj časa pripravljeno kupiti obrat za proizvodnjo paštete in mesnih narezkov, ki ga ima v najemu od novembra 2010. Ker pa upniki za zdaj vztrajajo pri prodaji celotne Pomurke, in ne po delih, bo v roku oddalo nezavezujočo ponudbo za njen nakup. »Ponudba bo veljala za nakup celotne Pomurke, v njej bo jasno opredeljena ponudba skupaj s ceno, za vsak obrat posebej. Ker so cene za nepremičnine v zadnjih treh letih krepko padle in ker je oprema slabo vzdrževana, menimo, da bo potencialni kupec pripravljen plačati za Pomurko največ deset, realno pa pet milijonov evrov,« je povedal Flisar.
Za Flisarja je zanimiv predvsem nakup paštetarne. Ker želi dolgoročno povečati proizvodnjo, jo je preselil iz obrata v Račah v Mursko Soboto. Letna proizvodnja paštet in mesnih konzerv znaša od 60 do 65 ton. Izdelke večinoma proda na domačem trgu. Letos so manjšo količino konzerv izvozili v Makedonijo. Flisar pravi, da vztrajajo pri kakovosti izdelkov, ki so zato tudi nekoliko dražji. Če bi želeli izvažati brez izgube, bi morali zmanjšati njihovo kakovost. Paštete izdeluje iz mesa, in ne iz nadomestkov.
Paštetarna zdaj obratuje s četrtinsko zmogljivostjo. Flisar pravi, da zasedenost proizvodnih kapacitet postopoma povečujejo. Velik uspeh bi predstavljala pogodba s Kitajci, s katerimi se že dve leti pogajajo o prodaji treh vrst izdelkov. »Oktobra moramo poslati kitajskemu kupcu dvanajst zabojnikov naših izdelkov, pripravljenih po naših receptih, ki jih bodo testirali na kitajskem trgu. Zaradi od 20- do 40-odstotne podražitve surovin na svetovnem trgu se bomo s kitajskim partnerjem morali pogovarjati o vrednosti dolgoročnega posla. Če bomo uspešni, bomo podvojili število proizvodnih delavcev, ki jih je zdaj 17.«
Za Flisarja bi bil poleg nakupa paštetarne logičen tudi nakup hladilnic. Le četrtina jih je v lasti Pomurke, tri četrtine pa v lasti državnih blagovnih rezerv. Vse hladilne naprave so potrebne celovite obnove. Nakup obrata za proizvodnjo klobas bo v ponudbi Pomurke kot celote šele na tretjem mestu. »Za proizvodnjo klobas bo treba zagotoviti zadostno količino surovin, predvsem prašičjega mesa, kar pa je v oddaljenosti do 200 kilometrov težko uresničljivo. Ker je na slovenskem trgu zelo velika konkurenca pri prodaji klobasičarskih izdelkov – veliko jih je zelo slabe kakovosti –, bi imeli težave pri prodaji. Klavnice z letno zmogljivostjo 250 zaklanih prašičev in 120.000 govedi kljub morebitnemu nakupu nikakor ne bi aktivirali, razen v primeru sovlaganja močnega partnerja,« je povedal Flisar.
