Tiskane izdaje
Slovenija je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta v Nemčijo prodala 20,7 odstotka vsega izvoznega blaga, kar v primerjavi z istim obdobjem lani pomeni 6,5-odstotno povečanje, izkazujejo podatki Umar. Upočasnjevanja gospodarske aktivnosti v naši najpomembnejši partnerici slovensko gospodarstvo še ne čuti, ga pa z zaskrbljenostjo spremlja.
»Iz podatkov je razvidno, da izvoz v Nemčijo še naprej predstavlja enega ključnih dejavnikov okrevanja slovenskega gospodarstva in da se poslabšanje gospodarskih kazalnikov v Nemčiji še ne kaže v gibanju našega izvoza. Če bi se gospodarske aktivnosti v Nemčiji še poslabšale, in to bolj od sedanjih predpostavk, bi glede na velik pomen izvoza v Nemčijo to imelo posledice tudi za skupno rast izvoza in posledično gospodarsko aktivnosti v Sloveniji,« so povedali v Umarju.
»Nemčija je največji trg za slovenske dobavitelje avtomobilski industriji, kamor skupaj izvozijo kar 40 odstotkov svojih izdelkov, kar je lani predstavljalo 1,2 milijarde evrov. Po naših internih informacijah iz podjetij ta za zdaj ne čutijo upada naročil iz Nemčije. Celo nasprotno, saj se je septembra število na novo registriranih avtomobilov v Nemčiji povečalo za pet odstotkov. Če pa govorimo hipotetično in bi ohlajanje prizadelo segmente, na katerih slovenski dobavitelji močno prisotni, bi zmanjšanje prodaje občutili v mesecu ali treh,« je povedal Drušan Bušen, predsednik združenja proizvajalcev avtomobilskih delov ACS.
Tudi Aleš Cantarutti, direktor centra za mednarodno poslovanje pri GZS, meni, da pretirana panika ni potrebna. »Slovenski izvozniki večinoma še ne občutijo posledic ohlajanja nemškega gospodarstva in njihovi odjemalci še ne napovedujejo zmanjšanja nabave. Glede na zadnje makroekonomske kazalnike pa je smiselno biti vsaj pripravljen na upad naročil. Nekatera od teh podjetij imajo izvoz dovolj razpršen, da bo morebitni padec naročil imel blažje posledice, druga pa bi morala vsaj začeti delati v tej smeri. Kolikor smo lahko izvedeli pri podjetjih, upada prodaje na potrošniških trgih končnih izdelkov v slovenskih izvoznikih ne pričakujejo in se jim naročila celo rahlo povečujejo. Drugače je očitno na medorganizacijskih trgih, kjer izvozniki različnih komponent bolj z zaskrbljenostjo gledajo na dogajanje v Nemčiji,« je povedal.
Igor Antauer, generalni sekretar združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, pa je opozoril, da je naša industrija – od večjih do manjših podjetij – strukturno zelo povezana za nemško, tako da bo upad v Nemčiji gotovo občutila. »Toliko bolj je to problematično, ker je naše gospodarstvo kljub nekaterim minimalnim popravkom navzgor še vedno v krizi in zato še toliko bolj občutljivo na vsake negativne trende v naših tradicionalnih izvoznih državah. Dodaten problem je, da naš izvoz ni zelo diverzificiran oziroma razdeljen po različnih gospodarstvih in je premalo usmerjen tudi v države zunaj EU. Mislim, da je nujna dobra izvozna oziroma zunanja gospodarska nacionalna strategija, v katero morajo biti vključeni neposredno vlada, ministrstvo za gospodarstvo, zunanje zadeve in še kdo iz gospodarskih asociacij,« je povedal.
